Pod žarometom: Organizacija za prepoved kemičnega orožja

Organizacija za prepoved kemičnega orožja se je zaradi Sirije v središču pozornosti znova znašla pred kratkim.

Objavljeno
11. oktober 2013 13.11
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Letošnjo Nobelovo nagrad za mir je dobila varuhinja konvencije o kemičnem orožju, h kateri je doslej pristopilo 189 držav, med prvimi tudi Slovenija. »Zadnji dogodki v Siriji, kjer je bilo kemično orožje spet uporabljeno, so opozorili, da je treba prizadevanja za uničenje tovrstnega orožja še okrepiti,« je ob razglasitvi letošnjega nagrajenca pojasnil predsednik norveškega Nobelovega odbora Thorbjørn Jagland.

Organizacija za boj proti kemičnemu orožju (OPCW) je od svoje ustanovitve aprila 1997 opravila več kot 5000 inšpekcij v 86 državah. Pod njenim nadzorom so uničili skoraj 58.000 ton kemičnega orožja oziroma več kot 81 odstotkov svetovnih zalog. Danes je organizacija, ki ima sedež v Haagu in zaposluje več kot 500 ljudi, spet v središču mednarodne pozornosti. Njeni inšpektorji se v teh dneh mudijo v Siriji, zadnji od podpisnic konvencije, ki bo v ponedeljek tudi uradno postala članica OPCW. V skladu z dogovorom med Rusijo in ZDA je režim Bašarja al Asada privolil v prihod strokovnjakov in v uničenje svojega kemičnega arzenala.

Letošnji izbor najodmevnejše od Nobelovih nagrad je tako znova opozoril na nevarnost kemičnega orožja, ki je vzniknilo na bojiščih prve svetovne, uporabili pa so ga tudi v drugi, pa čeprav v precej manjšem obsegu. Kot sredstvo odvračanja sta ga med hladno vojno množično kopičile ZDA in Sovjetska zveza. Hladnovojni sovražnici bi lahko s svojimi zalogami, ki so se štele v desettisočih tonah, iztrebili življenje na Zemlji. Po podatkih OPCW so ZDA do začetka letošnjega leta uničile 90 odstotkov svojih zalog, Rusija pa 70 odstotkov.

Tokratna Nobelova nagrada za mir je po pojasnilih norveškega odbora tudi spodbuda vsem državam, ki h konvenciji o kemičnem orožju še niso pristopile, da to naredijo v najkrajšem času. Med njimi sta tudi Burma in Izrael, ki sta konvencijo sicer podpisala, ne pa tudi ratificirala, članstvo pa za zdaj zavračajo še Angola, Severna Koreja, Egipt in Južni Sudan.

OPCW še vedno velja za najhitreje rastočo mednarodno organizacijo v zgodovini. Generalni direktor Ahmet Uzumcu Nobelovo nagrado vidi predvsem kot priznanje za njihov prispevek k svetovnemu miru v zadnjih šestnajstih letih. »A gre tudi za potrditev naporov našega osebja, ki si v Siriji pogumno prizadeva za uspešno dokončanje mandata,« je še dejal.