Podelitev nagrade Saharova razburila Peking

Nagrado Saharova je Evropski parlament podelil zaprtemu kitajskemu borcu za človekove pravice Hu Jiau. Podelitev je močno razburila Peking, ki je že nekaj časa skušal preprečiti, da bi nagrada prišla v kitajske roke.

Objavljeno
23. oktober 2008 21.32
Do.P./STA
Do.P./STA
Strasbourg/Peking/Bruselj - Vodje političnih skupin v Evropskem parlamentu so za letošnjega dobitnika nagrade Saharov, ki jo parlament podeljuje za dosežke na področju človekovih pravic, izbrali kitajskega borca za človekove pravice Hu Jiaa. Peking je v primeru izbora Huja napovedal, da bo to resno škodilo odnosom Kitajske in EU.

Kandidata sta bila še vodja beloruske opozicije Aleksander Kozulin ter vodja neodvisne volilne komisije v DR Kongo Apollinaire Malu Malu. Nagrado - priznanje in 50.000 evrov - bodo slovesno podelili na plenarnem zasedanju v Strasbourgu 17. decembra.

 

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je med današnjim plenarnim zasedanjem parlamenta pojasnil, da so Huju nagrado podelili v imenu "tistih na Kitajskem in Tibetu, ki ne pridejo do besede".

 

"S tem, ko parlament nagrado podeljuje Huju, je izrazil spoštovanje vsakodnevnemu boju za svobodo vseh zagovornikov človekovih pravic na Kitajskem," je dejal Pöttering. Po njegovem prepričanju je Hu kot eden od resničnih zagovornikov človekovih pravic na Kitajskem izrazil nasprotovanje zatiranju na Tibetu.

 

Peking: Hu je zaprt kriminalec

 

Kitajska vlada je izbiro Evropskega parlamenta označila za "grobo vmešavanje v notranje zadeve" Kitajske. Hu je namreč po razlagi uradnega Pekinga "zaprt kriminalec", podelitev nagrade njemu pa je zato v nasprotju z mednarodnimi standardi in v nasprotju s spoštovanjem, ki bi si ga morale države izkazovati med seboj.

 

Evropska komisija pa je podelitev nagrade Huju pozdravila. "Evropska unija pripisuje svobodi mišljenja velik pomen. To je temelj demokratičnega sistema," je v Bruslju povedala tiskovna predstavnica komisije.

 

Hu, sicer diplomant računalništva, je bil tudi kandidat za letošnjo Nobelovo nagrado, ki jo je dobil nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari. Kitajske oblasti so 36-letnega Huja lani aretirale in letos aprila obsodile na zaporno kazen treh let in pol, ker je pododboru Evropskega parlamenta za človekove pravice poročal o stanju človekovih pravic na Kitajskem.

 

Hu se je v zadnjih letih uveljavil kot najbolj znan borec za človekove pravice, poudarjal pa je predvsem primere zlorabe oblasti, uničevanja okolja in usode kitajskih bolnikov z aidsom. Večino zadnjih treh let je preživel v policijskem ali hišnem priporu, aprila pa je bil obsojen zaradi spodbujanja ljudske vstaje.

 

Pritisk Kitajske

 

Ko se je izvedelo, da je Hu v izboru za Nobelovo nagrado, so kitajske oblasti ocenile, da bi bila podelitev nagrade Huju vmešavanje v pravosodne zadeve Kitajske, saj je borec za človekove pravice po njihovih navedbah "obsojeni zločinec".

 

V zadnjih dneh so kitajske oblasti izvajale močan pritisk tudi na poslance v Evropskem parlamentu in tako skušale preprečiti, da bi nagrada Saharov šla v Hujeve roke.

 

V medijih se je nato pojavilo pismo kitajskega veleposlanika pri EU Song Zheja predsedniku parlamenta Pötteringu. V tem je ta zapisal, da bi podelitev nagrade Huju "prizadela kitajsko ljudstvo in resno ogrozila odnose med Kitajsko in unijo".

 

"Nepriznavanje kitajskega napredka na področju človekovih pravic in vztrajanje pri nasprotovanju bosta le še poglobila nerazumevanje med obema stranema," je posvaril Song in Pötteringa pozval, naj uporabi svoj vpliv in prepreči, da bi Hu nagrado prejel.

 

Pöttering: "Nagrado podeljujemo v Strasbourgu, ne v Pekingu"

 

V Pötteringovem uradu so se na pismo že odzvali in kitajska prizadevanja ocenili kot kontraproduktivna. "Nagrado podeljujemo v Strasbourgu, ne v Pekingu," je predsednik Evropskega parlamenta poudaril ob robu plenarnega zasedanja v alzaškem mestu. Kitajsko so zaradi izvajanja pritiska obtožili tudi vodje političnih skupin.


Evropski parlament nagrado Saharov podeljuje že 20 let, med zmagovalci pa so bili že nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela, vzhodnotimorski voditelj Xanana Gusmao in kubanski disident Oswaldo Paya.