Tiskane izdaje
Ženeva - V raziskavi, ki jo je izvedel švicarski inštitut za tržne raziskave in raziskave javnega mnenja Isopublic, je bilo 43 odstotkov vprašanih za vstop Švice v Evropsko unijo na dolgi rok, 50 odstotkov pa jih je bilo proti. V zadnjih letih se je povprečen obseg podpore sicer gibal okrog 50 odstotkov. Kot kaže, je na padec vplival predvsem spor med unijo in Švico glede davčnih ugodnosti, ki jih določena podjetja uživajo v švicarskih kantonih.
Prevelik pritisk EU
Sodelujoči v raziskavi, ki se sicer z davčnimi ugodnostmi za holdinška, mešana in upravljavska podjetja v veliki meri ne strinjajo, vseeno izražajo močno negativno mnenje glede pritiska, ki ga na Švico izvaja EU. Kar tri četrtine sodelujočih se namreč z njim ne strinja.
Merz priznava težave s komunikacijo
Švicarski finančni minister Hans-Rudolf Merz je v pogovoru za tednik SontagsZeitung dejal, da je prepričan, da se lahko obe strani glede nesporazuma dogovorita. Obenem pa je priznal, da ima Švica težave pri komunikaciji z unijo.
Po njegovem mnenju bi ji morala država natančno pojasniti delovanje švicarskega davčnega sistema in tako razbliniti dvome o tem, ali se Švica drži mednarodnih dogovorov. Še enkrat pa je zavrnil vsako možnost kompromisa, saj gre pri vprašanju za temeljni element švicarske suverenosti. Tej pa se Švicarji ne nameravajo odpovedati.
Evropska komisija je 13. februarja sporočila, da so določeni davčni režimi glede dohodka holdinških, mešanih ter upravljavskih podjetij v nekaterih švicarskih kantonih oblika državne pomoči, ki je v neskladju z določili sporazuma med Evropsko unijo in Švico iz leta 1972. Gre za ugodnosti glede davka na v Evropski uniji ustvarjen dobiček, ki jih švicarski kantoni ponujajo podjetjem s sedežem v Švici.
Po švicarski davčni zakonodaji lahko posamezni kantoni namreč iz davka na dohodek podjetij popolnoma izvzamejo v tujini ustvarjene dobičke. To možnost pa so v takšni in drugačni obliki izkoristili vsi švicarski kantoni. Ker je večina podjetij (predvsem multinacionalk), ki to ugodnost izkoriščajo, dejavna prav na trgu EU, takšna davčna politika posredno ali neposredno vpliva na trgovino med EU in Švico.
