Pogajalci v predoru odrešitve za brexit

Bruselj – Pred vrhom EU bi ­večja dinamika v iskanju rešitve za brexit lahko pripeljala do urejene britanske ločitve. Pogajalci­ naj bi šli v znameniti »predor«, v katerem naj bi majhna skupina diplomatov v strogi tajnosti in brez uhajanja informacij skovala kompromis.

To so v evropski komisiji razglasili za »intenzivne pogovore v prihodnjih dneh«. Prejšnji teden, ko so bili na mizi le novi predlogi britanskega ministrskega predsed­nika Borisa Johnsona, pogoji za tak napredek še niso bili izpolnjeni, saj da ni bilo ustrezne podlage za pogajanja. Upanje na pozitivne premike in boljši razplet so povečali dopoldanski pogovori glavnega pogajalca EU Michela Barnierja z britanskim sekretarjem za izstop iz Unije Stevom Barclayjem.

Pogajalci naj bi se pogovarjali ta konec tedna. Barnier bo nato v torek s potekom seznanil ministre za evropske zadeve, ki bodo na zasedanju v Luxembourgu priprav­ljali redni vrh EU konec tedna. Med predstavniki držav je po več tednih črnogledih ocen, ko so bili pogovori v slepi ulici, kanec več optimizma. Čeprav je težko pričakovati, da bo proces zaključen do konca meseca, ko se bo iztekel rok za brexit, bi izstop po optimalnem scenariju lahko izpeljali z minimalnim ­podaljšanjem.

Obetavna znamenja

Da se manevrski prostor za rešitev veča, je očitno že iz izjav ­predsednika evropskega sveta ­Donalda Tuska. Opozoril je sicer, da od Združenega kraljestva še niso dobili realističnega in izvedljivega predloga. Če takega predloga ne bi bilo do včerajšnjega dneva, bi Tusk javno razglasil, da možnosti za dogovor na vrhu prihodnji teden ni več. A tega ni storil. Od irskega premiera Lea Varadkarja je po njegovih četrt­kovih pogovorih z Johnsonom dobil »obetavna ­znamenja, da je dogovor še ­mogoč«.

V očeh Tuska bi morali izkoristiti vsako, tudi najmanjšo možnost, ki bi lahko pripeljala do uspeha. Tudi Barnier je zadnje pogovore z Barclayjem označil za konstruktivne. V katero smer bo šla rešitev, še ni jasno. Vsekakor na mizi ni več Johnsonovega predloga, po katerem bi carinski nadzor potekal na zelenem otoku, med Severno Irsko in Irsko. Za Bruselj so bile posebno kočljive številne predvidene izjeme in pričakovanja od tehnoloških rešitev, ki še niso razvite ali ­preizkušene.    

Vzpostavljanje nadzora na zelenem otoku bi že tako ogrozilo dosežke mirovnega procesa in integriteto notranjega trga EU. V rešitvi, ki bo na mizi, bodo ob vprašanju carinskega nadzora morali rešiti še vprašanje ­so­odločanja Severne Irske. Vsi takšni razmisleki seveda zadevajo logiko varovala, ki bi bilo aktivirano samo, če EU27 in Združeno kraljestvo v obdobju tranzicije po de iure izstopu ne bi sklenila sporazuma o prihodnjih trgovinskih odnosih.

Varovalo, kot je predvideno v ločitvenem sporazumu (v primeru odsotnosti trgovinskega bi Severna Irska ostala regulatorno vezana na pravila evropskega notranjega trga, celotno Združeno kraljestvo pa bi ostalo v carinski uniji z EU), je za Johnsona nesprejemljivo. Ni pa jasno, ali bodo pot iz slepe ulice rešitve, ki so bile na mizi v preteklih letih, denimo carinski nadzor v Irskem morju med Veliko Britanijo in irskim otokom. Počakati bo treba na luč v diplomatskem predoru.