Pogled, uprt v Azijo, in krize

Geopolitične spremembe in premik globalne moči od Atlantika proti Pacifiku imajo posledice tudi v javnem mnenju. Medtem ko nastaja nova gospodarska svetovna ureditev, osredotočena na azijsko-pacifiško območje, so pogled v novo smer uprle predvsem Združene države.

Objavljeno
04. marec 2011 21.38
S. V., zunanja politika
S. V., zunanja politika
Zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je konec februarja objavila institucija Pew, kaže, da Američane zanimata predvsem Azija, še posebno vzhodna, in Bližnji vzhod, brezbrižni pa so do Evrope.

Že dlje je za ZDA politično najpomembnejši dvostranski odnos tisti s Kitajsko in za Washington je, na primer, pomembnejša Indija kakor Evropska unija. Transatlantski odnos, od katerega je Evropa ob nastopu Bushevega naslednika zelo veliko pričakovala, je postal razmeroma obroben. Ne glede na pogosto politično retoriko, da sta Evropa in Amerika najtesnejši partnerici, ki ne moreta druga brez druge, saj imata skupne vrednote, interese in cilje, kakor je denimo pred lanskim vrhom Nata poudaril Barack Obama, so ameriško-evropski odnosi zvodeneli. To kaže tudi javno mnenje. Sedeminštirideset odstotkov vprašanih v omenjeni raziskavi je povedalo, da je za Združene države najpomembnejša Azija, medtem ko jih je 37 odstotkov razglasilo za najpomembnejšo regijo Evropo. V primerjavi z letom 1993 so številke obrnjene na glavo: takrat je bila za 50 odstotkov Američanov ključnega pomena Evropa, Azija pa pomembna za komaj 31 odstotkov.

Krizne regije

Poleg zanimanja za Azijo in nezainteresiranosti za Evropo je opaziti tudi poudarjeno pozornost, ki so je deležna problematična območja. Irak, Afganistan, Severna Koreja, in, zadnje čase, Egipt, so deležni bistveno večjega zanimanja kakor države, kjer ni kriz in vojn. Ameriška javnost je osredotočena na tegobne regije, toda tudi na dogajanje v Kanadi in Veliki Britaniji, medtem ko je pošel interes za ameriške tradicionalne zaveznice, na primer Francijo. To so izsledki raziskave, ki je ljudi spraševala po splošni ravni zanimanja - ki ni vezana na kak določen dogodek - za dogajanje v 40 različnih državah.

Aktualno dogajanje v Egiptu je pokazalo, da se lahko javno zanimanje za novice iz posamične države zelo hitro poveča. V sredini decembra, preden se je začela vstaja v Egiptu, je samo deset odstotkov vprašanih odgovorilo, da jih zelo zanimajo informacije iz te države, 26 odstotkov pa, da jih egiptovsko dogajanje zanima do določene mere. V sredini februarja, po odstopu predsednika Hosnija Mubaraka, pa se je številka podvojila: v primerjavi s prejšnjimi 36 odstotki je kar 72 odstotkov vprašanih povedalo, da jih tema bodisi zelo (34 odstotkov) ali pa vsaj deloma zanima.

Na splošno so za javnost najzanimivejše novice iz Iraka in Afganistana, kjer so že vrsto let nameščeni ameriški vojaki. Skoraj osem od desetih vprašanih je odgovorilo, da jih zelo ali precej zanima dogajanje v Iraku (78 odstotkov) in Afganistanu (77 odstotkov). Precejšnje zanimanje je tudi za novice iz Severne Koreje (70 odstotkov) in Iran (70 odstotkov). Odraz čedalje večje javne osredotočenosti na Azijo je tudi odnos ameriške javnosti do Kitajske, ki zanima 69 odstotkov ljudi, in Južne Koreje, ki ji namenjajo prav tolikšno pozornost.

Brezbrižni do Evrope

Pomenljivo je, kako zelo se je zmanjšalo zanimanje za Evropo. Američanom se zdi pomembno, kar se dogaja na Otoku, to velja za 59 odstotkov vprašanih, druge zahodnoevropske države, ki so bile vključene v raziskavo, so zanje bistveno manj aktualna novica. Kaj se zgodi, na primer, v Franciji ali na Švedskem, je mar komaj 33 odstotkom anketiranih. Interes za Nemčijo, Italijo in Španijo je nekje vmes, zanimive so za 43 do 40 odstotkov ljudi.

Približno polovica vprašanih (49 odstotkov) je odgovorila, da jih zelo ali delno zanimajo novice iz Rusije. Manj zanimivi so za večino deli nekdanje Sovjetske zveze, ki niso pomembni igralci na globalnem prizorišču. Približno ena tretjina je izjavila, da jo zanima dogajanje v Ukrajini (36 odstotkov) ali na Poljskem (34 odstotkov). Med afriškimi državami je največ interesa za nemirni Sudan, ki zanima več kot polovico vprašanih, manj za Južno Afriko, Nigerijo in Somalijo.

Na vrhu lestvice območij, ki zanimajo Američane, sta Azija, posebno vzhodna, in Bližnji vzhod. Izjema je Mehika, ameriška soseda, ki jo pesti nasilje zaradi mamil in ki je v središču notranjepolitične razprave zaradi priseljevanja: šest od desetih vprašanih zanimajo novice iz Mehike. Med devetimi državami Severne in Južne Amerike so med tistimi, ki zanimajo več kot polovico ljudi, samo Mehika, Kanada in Kuba, interes za Kolumbijo, Brazilijo in Argentino je bistveno manjši, med 33 in 43 odstotki. Kar zadeva vzhodno Azijo, največ ljudi zanimajo Severna Koreja, Kitajska, Južna Koreja in Japonska (59 odstotkov), novice iz Vietnama zanimajo 48 odstotkov ljudi in iz Avstralije 46 odstotkov, tiste iz Indonezije pa približno tretjino ljudi.

Razen Iraku in Iranu je velika pozornost javnosti namenjena še novicam iz dveh drugih bližnjevzhodnih držav, ki sta kritični za ameriško zunanjo politiko: Saudski Arabiji, za katero je zainteresiranih 62 odstotkov, in Izraelu, za katerega se zanima 59 odstotkov ljudi, bistveno manj pa denimo Libanonu ali Turčiji. V osrednji in južni Aziji je za Američane najzanimivejši Pakistan, saj se za to ključno igralko v regiji zanima približno 60 odstotkov ljudi, za vzpenjajočo gospodarsko silo Indijo pa 44 odstotkov. Strankarske razlike, ki jih je opaziti v javnem mnenju, so majhne. Republikanci in demokrati kažejo približno enako stopnjo zanimanja za večino držav, ki so bile vključene v raziskavo, opaziti pa je, da prvi posvečajo nekaj več pozornosti problematičnih svetovnim območjem, medtem ko demokrati kažejo več interesa za dogajanje v razvijajočih se državah. O večini držav, ki najbolj zanimajo ameriško javnost, na primer Iran in Pakistan, pa imajo ti slabo mnenje.