Pogovori brez zbližanja stališč

Dunaj - Posebni odposlanec ZN in avtor predloga o prihodnjem statusu Kosova Martti Ahtisaari je po sklenitvi predzadnjega kroga pogovorov v avstrijski prestolnici povedal, da sta se beograjska in prištinska delegacija razšli s povsem nasprotujočimi stališči in da nista dosegli sporazuma. Pogajanja o Kosovu se bodo sicer sklenila 10. marca "na višji ravni", ko naj bi na Dunaj prišla tudi srbski predsednik in premier, Boris Tadić in Vojislav Koštunica, nato pa bo Ahtisaari Varnostnemu svetu ZN posredoval končno besedilo svojega načrta.

Brez premika glede ustavnih načel za Kosovo

Kot je pojasnil glavni mednarodni pogajalec, sta delegaciji Beograda in Prištine od 21. februarja, ko sta na Dunaju začeli pogovore o predlogu, pretehtali vse njegove dele, vendar je "pošteno reči", da ni premika glede ustavnih načel za Kosovo. Obljubil pa je, da bo s svojimi sodelavci analiziral vse, kar je bilo slišati v predzadnjem krogu dunajskih pogovorov in preučil, ali je mogoče kaj spremeniti v njegovem načrtu.

Član prištinske delegacije Skender Hiseni je po končanih pogovorih povedal, da je Priština "v celoti pritrdila" predlogu glede ustavne ureditve Kosova. "Stališča Beograda so bila neprožna, čeprav sta imeli obe strani na Dunaju lepo priložnost za ponovno preučitev svojih izhodišč," je povedal Hiseni.

Usklajevalec prištinske delegacije Blerim Shala pa je izpostavil, da so "sedaj povsem razločna izhodišča Beograda in Prištine glede vseh delov predloga".

Da Beograd in Priština nista dosegla "nikakršnega soglasja", je zatrdil tudi član beograjske delegacije Leon Kojen. Poudaril je še, da ne more povedati, "v kolikšni meri bo Ahtisaari pritrdil številnim dopolnilom Beograda", tako da bo lahko kaj več povedal o uspehu oziroma neuspehu predzadnjega kroga pogovorov šele, ko bodo dobili dokončno besedilo njegovega predloga.

Vztrajanje na nasprotnih polih kljub podobnosti interesov

Ker obe strani vidita v nasprotnem taboru le sovražnika, na Dunaju ni bilo mogoče približati stališč niti na tistih področjih, kjer so interesi kosovskih Albancev in Srbov podobni, če že ne enaki.

Prav zato, ker se ni mogoče sporazumeti, kaj je in kaj ni avtohtona verska in kulturna dediščina Srbov na Kosovu, tudi v sredo na srečanju prištinskih in beograjskih pogajalcev na Dunaju ni bilo mogoče skleniti dogovora, čeprav gre za edino temo, ki je obetala zbližanje med Beogradom in Prištino. Posebni odposlanec OZN za Martti Ahtisaari je predlagal 45 zaščitnih con okoli pravoslavnih samostanov in cerkva, ki merijo 5400 hektarjev. "To je le 43 odstotkov naših zahtev," pravi članica beograjske pogajalske skupine Sanda Rašković Ivić.

Srbska stran je ob predvidenem mednarodnem in albanskem policijskem nadzoru zaščitenih območij zahtevala enakopravno vključitev posebnih policijskih enot iz Srbije in ustanovitev koordinacijskega odbora s predstavniki Srbske pravoslavne cerkve in strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine iz Beograda, nekakšnega vrhovnega telesa za varstvo verske in kulturne dediščine kosovskih Srbov. "Sobesednike iz Beograda smo zaman lepo prosili, naj vprašanja kulturne dediščine, ki je Kosovu v ponos, ne politizirajo. Nikoli nismo posebej poudarjali, da so starodavne pravoslavne cerkve in samostane, denimo patriarhijo v Peći, v starih časih nadvse uspešno varovali pred skrunitvijo prav Albanci," pojasnjuje iz albanskega zornega kota dunajski pogajalski neuspeh član kosovskih pogajalcev Ilber Hisa.

Prištinski politični analitik in publicist Shkëlzen Maliqi navaja, da se razlike v pogledih na posamične dogodke na Kosovu prenašajo od vrha do tal tudi zato, "ker so bili v devetdesetih letih na ključne položaje srbske družbe na Kosovu, ne samo v vodstva strank, temveč na položaje v prosvetnih, gospodarskih in drugih ustanovah, postavljeni ubogljivi izvajalci direktiv beograjske oblasti in radikalnih krogov, torej Šešljevih radikalcev. Vsi so bili z eno, če že ne z obema nogama v Srbiji, kjer imajo stanovanjske in počitniške hiše in se ukvarjajo z donosnimi posli, Kosovo pa so zmeraj zlorabljali za čezmejno bogatenje, saj so dobivali tudi po dve ali tri visoke plače. Prav takšni tudi zdaj najglasneje zahtevajo, da mora Kosovo ostati v sestavi srbske države, in spodbujajo tiste Srbe, ki so prodali svoje premoženje na Kosovu, naj se vrnejo in brez kakršne koli odškodnine zahtevajo vračilo prodanega imetja. Naj niti ne omenjam protestnih shodov, na katerih pripisujejo krivdo za svojo pravo ali domnevno nesrečo vsem drugim, samo ne sebi."

"Obletnica" dunajskih srečanj

Predlog o statusu ima dva dela, splošnega s 14 poglavji in dvanajst dodatkov, v slednjih pa Ahtisaari podrobno razčlenjuje vse, kar naj bi zadevalo Kosovo z na novo opredeljenim statusom. Delegaciji sta pogovore o splošnem delu načrta začeli 21. februarja, šest dni pa sta porabili za obravnavanje 12 dodatkov.

Za pogovore Beograda in Prištine statusu Kosova so poskrbeli Združeni narodi, ki so v ta namen ob koncu leta 2005 imenovali finskega diplomata za svojega glavnega pogajalca. Strani sta pogovore začeli 20. februarja lani in se do 15. septembra na Dunaju sešli skupno štirinajstkrat, prav tako brez bistvenega približevanja stališč.