Tiskane izdaje
Peking − »Če bi imeli menedžerji izkušnje s čiščenjem stranišč, bi znali, o tem sem prepričan, bolje upravljati tudi ta kompleks,« je dejal kitajski premier Li Keqiang v pogovoru z udeleženci Poletnega Davosa, ki od srede do petka poteka v kitajskem mestu Dalian.
Li je s širokim zamahom pokazal na bleščečo dvorano Mednarodnega kongresnega centra, v kateri se je zbralo več kot 1500 udeležencev iz 90 držav, ki si prizadevajo za izmenjavo strategij in reševanje perečih vprašanj svetovnega gospodarstva, energije, naložb, trgovine in inovacij.
Čeprav je hotel premier z metaforo prikazati lastno samozavest v vodenju osrednje vlade najštevilnejše države sveta, ko je dejal, da mu pri opravljanju te dolžnosti zelo pomagajo izkušnje iz časov velike kulturne revolucije, ko je bil kot mladinec Mao Zedonga prisiljen opravljati kmečka dela, so se mu prisotni nasmejali v splošnem odobravanju. Mnogi dobro vedo, kako umazano je lahko stranišče in kaj je treba storiti, da se ga dodobra očisti. Približno takšna je videti tudi globalna hiša, v kateri je treba začeti temeljito čiščenje, da bi lahko znova gledali skozi svetla in čista okna.
Gospodarska avtocesta
Poletni Davos je podružnica slovitega Svetovnega ekonomskega foruma, posvečena »novim prvakom« v vodenju, znanosti, tehnologiji in podjetništvu. Letos so ga zaradi številnih razlogov organizirali v Dalianu. Kitajska je pred pol leta dobila novo vlado in prvega premiera z nazivom doktorja ekonomije. Hkrati se je njena gospodarska rast po dolgih dveh desetletjih upočasnila na manj kot 8 odstotkov, poleg tega se je znova znašla na razpotju, s katerega vodita samo dve poti. Ena v še bolj korenite reforme od tistih, ki jih je izvajala do zdaj, druga pa ... druge pravzaprav ni, tako da nima smisla govoriti o razpotju, temveč o avtocesti, na kateri sta edina izbira počasnejši ali hitrejši vozni pas.
Govor Li Keqianga, s katerim se je v sredo začel forum, so udeleženci in analitiki poslušali kot uvod v novo gospodarsko politiko Kitajske, ki jo bodo novembra sprejeli na plenarnem zasedanju centralnega komiteja Komunistične partije. In čeprav je premier naredil dober vtis z natančnostjo pri formuliranju področij, na katerih bo treba izpeljati reforme, se ni bilo mogoče izogniti dvomom o tem, kako bo tokrat videti soočenje med njegovo strokovnostjo in kitajsko prakso, obremenjeno z inercijo komunističnega sistema.
To bo trčenje med potrebo po spremembi in željo po tem, da se stvari ne bi spremenile, kajti vse, kar je Li napovedal - od liberalizacije obrestnih mer, prek odrekanja finančnim spodbudam, do povečanja konkurenčnosti državnih podjetij - bo v hipu naletelo na naravo kitajskega sistema, ki se opira prav na teh 150.000 neučinkovitih, nekonkurenčnih mastodontov, o katerih se ve, da živijo prav od politične pomoči pri dobivanju ugodnih posojil, partijskega urejanja finančnega sistema in državnega dopinga v tekmi za položaj na domačem in svetovnem trgu.
Danes je bila ena od tem pogovorov prihodnost Evropske unije. Premieri Finske, Malte in Bolgarije so udeležence prepričevali, da je EU na odlični pot, da se zaveda, da ima beseda prihodnost samo ednino, in da ni evropske prihodnosti, ločene od kitajske - in obratno.
Ko najbogatejši Kitajec omeni urbanizacijo ...
Forum v Dalianu je deloma posvečen tudi obstoječim gospodarskim sistemom. Med preverjanjem, ali je ameriško okrevanje po krizi podobno stolpnici, zgrajeni na pesku, ki lahko začne vsak hip drseti in omaje vse nominalne uspehe, in ali evropska zasnova spominja na Benetke, da se torej opira na stebre, zabite v morje, katerega raven se dviga in grozi, da bo preplavila celo idejo integriranega gospodarjenja, je bil Li Keqiang kratek in jasen. »Že dolgo poslušamo komentarje o kitajskem gospodarstvu, obremenjene z bojaznijo glede tega, ali se bo to prehitro upočasnilo ali celo doživelo 'trd pristanek',« je dejal premier. »Rad bi vam povedal, da je Kitajska v ključni fazi preobrazbe in posodabljanja ter postavljena na trdne temelje gospodarskega razvoja.«
Kot argument v prid optimizma kitajskih barv so na forum povabili tudi najbogatejšega Kitajca. Wang Jianlin, predsednik Grupacije Wanda iz Daliana, čigar osebno premoženje je ocenjeno na 22 milijard dolarjev, je bil slišati pozitivno ekspanzionistično. Potem ko je njegov konglomerat lani kupil ameriško kinematografsko verigo AMC Entertainment Holding, prejšnji mesec pa še britanskega proizvajalca luksuznih jaht Sunseeker International, je Wang, ki ima 38 hotelov s petimi zvezdicami, 71 nakupovalnih središč, 57 veleblagovnic in šest tisoč kinematografov po Kitajski, na Poletnem Davosu zahteval kažipote za množične naložbe v ZDA in EU.
Ko je govoril o kitajskih perspektivah, je bilo dovolj, da je omenil besedo »urbanizacija«, in tisti z osnovno ekonomsko izobrazbo so v hipu izračunali, kaj bo za vse industrijske panoge v prihodnjih 20 letih pomenila preselitev 350 milijonov ljudi iz vasi v mesta. V družbi Wang Jianlina bodo celo tisti, ki bodo začeli čistiti svoja stranišča, težko ostali pesimisti.
Pa vendar je med forumom v Dalianu v bleščečem kongresnem središču ostajalo v zraku vprašanje, ali je kriza dovolj globoka, da lahko Kitajska, EU in ZDA ter ostali veliki igralci na svetovnem prizorišču zdaj v resnici sežejo v najbolj umazan del gospodarske strukture. Li Keqiang je naredil vtis premiera, ki komaj čaka, da bo reformiral svojo deželo, pa tudi človeka, ki si ne bo umazal prstov bolj, kot je treba. Takšen vtis so dajali tudi ostali udeleženci foruma. Tako torej ostaja vprašanje, ali bodo imeli silno zanimivi pogovori, ki bodo potekali tri dni, kakšno večjo vrednost od intelektualne akrobatike, ki smo jo že velikokrat videli.
