Tiskane izdaje
Bruselj − Ob kadrovskem vprašanju, izboru vodje skupine, se bodo morali lotiti še ukrepov za gašenje požara v kriznih državah.
Ob stalnici Grčiji, ki je že dve leti in pol žarišče krize in si po volitvah želi nekaj olajšav pri izvajanju strogega varčevalno-reformnega programa, bo v ospredju pozornosti pomoč španskim bankam in Cipru. V zadnjih tednih se je v tisku sicer na veliko namigovalo, da bo Slovenija naslednja, šesta država, ki bo morala zaprositi za pomoč, a po pojasnilih iz Bruslja in Ljubljane so govorice menda brez podlage v dejstvih. Še več; širiti da so se začele, ker so bile narejene napake v komunikaciji ...
Drag denar za Španijo
Najtrši oreh je Španija, četrto največje gospodarstvo območja evra, ki si prizadeva pokriti orjaške luknje v svojih bankah. Ne glede na zadnji vrh EU konec junija, ki naj bi pripomogel k blažitvi pritiska na krizne države, Madrid na trgih skoraj ne more več priti do denarja. Za desetletne obveznice bi namreč moral plačati kar okoli sedemodstotne obresti. Ministri bodo morali najprej ugotoviti, kako naj bi v praksi uresničevali sklepe vrha pred desetimi dnevi. Obstaja namreč več tolmačenj sklepov; nekaj držav, denimo Finska, postavlja posebne pogoje.
Pri Španiji, ki bi utegnila potrebovati do sto milijard evrov, je ključno vprašanje, kako doseči, da se pomoč ne bi štela v javni dolg. Po sklepih z vrha bi prihodnji krizni mehanizem ESM lahko zagotovil bankam neposredne kapitalske injekcije. Toda pogoj je, da mora najprej začeti delovati centralizirani evropski bančni nadzor. Tega še nekaj mesecev gotovo ne bo in banke bi težko dobile neposredno pomoč že letos. Poleg tega ESM še sploh ne deluje, zato bo Španija sprva dobila pomoč iz obstoječega sklada EFSF in ta se bo morala prišteti javnemu dolgu.
Ciprsko poglavje
Posebno poglavje je Ciper, ki je evropske partnerje prosil za pomoč teden dni pred prevzemom polletnega predsedovanja EU. Tako bo napol bankrotirana država za krmilom poskušala pripeljati Unijo iz globoke krize. Nikozija bi po prvih izračunih utegnila potrebovati do deset milijard evrov, kar je več kot polovica ciprskega BDP. Tamkajšnja vlada za razmere krivi politiko EU in prijeme pri »reševanju« Grčije. Ciprske banke so bile velike upnice vlade v Atenah in z 80-odstotnim odpisom grškega dolga se je njihov položaj dramatično poslabšal.
Čeprav je Ciper na čelu EU, si ne prizadeva le za evropsko pomoč. Že lani je dobil za 2,5 milijarde evrov ugodnih posojil Rusije, spogleduje se še s Kitajsko, namiguje na pomoč arabskih držav. »Rusija je kapitalistična država, ne bomo uvajali komunističnega režima. Navsezadnje je Rusija strateška partnerica EU,« je konec tedna povedal predsednik Cipra, v Sovjetski zvezi izšolani komunistični veteran Demetris Christofias.
Ime novega vodje še ni znano
Kdo bo novi vodja skupine evra, je še negotovo. Dosedanji vodja, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, je bil na zadnjem vrhu spet v igri, ker ni bilo soglasja o nobenem drugem kandidatu. Čedalje bolj vplivni položaj je bil že pred nekaj meseci namenjen nemškemu finančnemu ministru Wolfgangu Schäubleju, a je Pariz blokiral sprejetje odločitve. Po enem od scenarijev naj bi bila sprejeta kompromisna rešitev, po kateri bi Schäubleja na polovici mandata zamenjal njegov francoski kolega Pierre Moscovici.
