Politična kriza v Hondurasu se nadaljuje

Potem ko je konec prejšnjega tedna že vse kazalo, da se politična kriza v Hondurasu, ki sta jo konec junija sprožila aretacija in izgon predsednika Manuela Zelaya, bliža koncu, so se v četrtek razmere v tej srednjeameriški državi spet zapletle. Ob polnoči se je namreč iztekel rok za sestavo vlade narodne enotnosti, sprti strani pa se kljub dogovoru nista mogli zediniti o tem, kdo bo prevzel vodenje novega ministrskega kabineta. Zelayev naslednik Roberto Micheletti je zato sestavil vlado kar brez predstavnikov nasprotnega tabora, kar je izgnanega predsednika prisililo k temu, da je prejšnji teden sprejeti kompromisni dogovor o končanju štirimesečne krize razglasil za mrtvega.

Sporazum med sprtima stranema je predvideval, da bo o ponovnem ustoličenju izgnanega predsednika, kar je bila ključna zahteva Zelayevega tabora in mednarodne skupnosti, odločil honduraški kongres. Ta je pred dnevi zadevo predal v (sicer neobvezujočo) presojo vrhovnemu sodišču, s čimer so poslanci za nekaj časa odložili odločanje. Njihova poteza je naletela na odločno nasprotovanje Zelaya, ki meni, da je odločitev o njegovi vrnitvi predpogoj za sestavo vlade narodne enotnosti, katere vodenje naj bi prevzel sam, medtem ko prehodna vlada vztraja, da sta ta procesa ločena.

Ministri so v četrtek v skladu z dogovorom podali odstopne izjave, Micheletti pa je deset minut pred polnočjo razglasil konec pogajanj o sestavi nove vlade, v kateri bodo sedeli ministri iz različnih političnih frakcij, ne pa tudi Zelayevi politični zavezniki, saj v taboru izgnanega predsednika protestno niso hoteli predložiti liste svojih kandidatov. »Odločili smo se, da ne bomo več sodelovali v tem teatru z gospodom Michelettijem,« je Zelaya sporočil kmalu zatem in tako dal vedeti, da je zanj dogovor s prehodno vlado mrtev.

Nov zasuk v politični krizi, ki tudi zaradi vztrajnih protestov Zelayevih privržencev že štiri mesece hromi eno najrevnejših srednjeameriških držav, pa napovedujejo poročila o tem, da mednarodna skupnost počasi obrača hrbet izgnanemu predsedniku. Pojavila so se namreč ugibanja o tem, da so ZDA in Organizacija ameriških držav pripravljene odstopiti od svojih doslej nepopustljivih stališč in priznati izid za 29. november napovedanih predsedniških volitev tudi če Zelayu pred tem ne bo vrnjen položaj, ki ga je zasedal pred vojaškim udarom.

Več v sobotni izdaji Dela