Tiskane izdaje
New York – Ameriški poslanci so se zahvaljevali pripadnikom kongresne policije, ker so v četrtek pred parlamentarno zgradbo s streli ustavili domnevno napadalko. Medtem ko so politični milijonarji ploskali, isti policisti zaradi njihovih sporov ne bodo prejeli plače. Četrti dan državniškega zastoja v ZDA se je začel majati tudi zunanjepolitični vpliv.
Streli so na Kapitolskem griču, sedežu ameriškega parlamenta, začeli odmevati v četrtek zgodaj popoldne. Senatorji in poslanci so se metali na tla v strahu, da so tarča napada. Slabe tri tedne po množičnem umoru v bližnjem mornariškem poveljstvu in med naraščajočo jezo javnosti zaradi politične blokade vlade je to bila povsem verjetna možnost. Toda kasneje se je pokazalo, da so policisti obračunali z žensko, ki je z avtom divjala po Washingtonu.
Dogodki so še vedno nejasni, za zdaj vemo le to, da je 34-letna Miriam Carey iz zvezne države Connecticut najprej z avtomobilom poskušala prebiti blokado pred Belo hišo, nato je oddivjala proti kongresu, kjer je treščila v barikado. Ko je izstopila iz avta, so jo policisti usmrtili s številnimi streli, tako da so imeli težave celo pri njenem prepoznavanju. Sama ni bila oborožena, z njo je bila tudi enoletna hči, ki ni bila poškodovana. Po prvih podatkih naj bi Careyjeva imela psihične težave, med drugim naj bi menila, da jo zalezuje predsednik Barack Obama.
Zastal azijski obrat
Ta vsaj zadnje dni zagotovo nima časa za takšno preganjanje, zaradi domačih težav je odpovedal tudi udeležbo na vrhu držav članic foruma o gospodarskem sodelovanju v Aziji in Pacifiku (Apec). Bela hiša je odpoved poti brž naložila na rovaš kongresnih republikancev in njihovega prizadevanja za preprečitev uvajanja zdravstvene reforme. »Zaradi tega ne moremo uveljavljati ameriških interesov v največji nastajajoči regiji sveta,« so obtožili desnico.
Politični analitiki so ocenili, da to pomeni nov udarec za ameriški zunanjepolitični prestiž in njen obrat proti Tihemu oceanu, kot so poimenovali strategijo preusmerjanja pozornosti in sredstev proti zahodnim sosedam. To še posebej velja, ker bo kitajski predsednik Xi Jinping te dni v Indoneziji in Maleziji krpal načete regionalne odnose zaradi ozemeljskih sporov.
»Kitajski voditelji bodo utrdili svoj položaj, saj v primerjavi z otroškim spektaklom v Washingtonu delujejo resni in zmerni,« je zapisal Bloombergov komentator William Pesek. »Predstavljajte si, da ste predsednik Filipinov in vas pokliče Obama (kar se je ravno zgodilo) ter odpove obisk, ker se prgišče republikanskih kongresnikov ne strinja z njegovo reformo zdravstvenega zavarovanja. Na misel vam lahko pride, da ZDA niso več najbolj resna država,« trdi tudi Peskov kolega, kolumnist Jeffrey Goldberg.
Podobna stališča se že širijo po Aziji, hongkonški časnik South China Morning Post v uvodniku ugotavlja, da dajejo ameriške težave vtis pomanjkljivega političnega sistema. Vse bolj pokončna drža regionalnih voditeljev naj bi kazala, da je zunanja politika ZDA v težavah. »Obamov poveličevani obrat k Aziji naj bi uravnotežil kitajski vzpon. Po dogodkih tega tedna se zdi, da je Kitajska povsem prevzela pobudo,« menijo.
Razdeljena javnost
Medtem iz Washingtona ni sporočil, ki bi kazala na hitro rešitev zastoja. Republikanci kljub odločnim sporočilom iz Bele hiše in demokratske stranke, da ne bosta razveljavili ali ustavili izvajanja zakona o zdravstvenem zavarovanju, vztrajajo pri blokadi. Težave poskušajo omiliti s serijo zakonov, ki naj bi omogočili delovanje njim všečnih vladnih programov, demokrati jih vztrajno zavračajo in zahtevajo sprejem celovitega proračuna.
»To ni kakšna presneta igra, vse, kar hočemo, je, da sedemo za skupno mizo in se začnemo pogajati,« je včeraj odločno trdil John Boehner, vodja republikancev in predsednik spodnjega doma kongresa. Ameriški politični vrh je v sredo sicer sedel za isto mizo v Beli hiši, toda tudi v brez kamer naj bi bil njihov pogovor le ponavljanje javno izraženih stališč. Obama se po težavnih mesecih noče in ne more odpovedati reformi, ki je ključni dosežek njegovega predsedovanja. Boehner pa si po decembrskem dvigu davkov za premožne ne more privoščiti še enega proračunskega »poraza«.
Merjenja javnega mnenja kažejo, da Američani nikogar odločneje ne krivijo za zastoj. Po anketah televizijskih mrež CBS in Fox News jih sicer več obtožuje desnico v kongresu (44 odstotkov pri CBS in 42 odstotkov pri Fox Newsu), a na drugi strani jih veliko vali krivdo tudi na Belo hišo in demokrate v kongresu (35 oziroma 32 odstotkov). V podobnem političnem zastoju pred 17 leti je skoraj dvakrat več vprašanih obtoževalo republikance, kot jih je takratnega predsednika Billa Clintona.
To spodbuja Boehnerja, da ne dovoli glasovanja o začasnem proračunu brez posegov v reformo Obamacare. Prvi republikanec se pri tem drži nenapisanega pravila desnice, da na glasovanje ne dajejo zakonov, ki jih ne podpira večina njenih poslancev. To jezi zmerne člane stranke, zato je že dvajset (od skupaj 232) republikanskih poslancev javno oznanilo, da so z demokrati (ti imajo 200 glasov) pripravljeni podpreti proračun brez dodatnih pogojev.
Še hujša grožnja
Medtem se kopičijo opozorila, da si država ne sme privoščiti podobnega petelinjenja pri dvigu meje zadolževanja, saj bi to lahko zamajalo ves svet. Sredi oktobra bo dolg države presegel umetno postavljeno mejo 16.700 milijard dolarjev, če jo kongres ne poviša, ZDA ne bi več plačevale računov. To bi povzročilo ustavitev posojilnega trga, naraščanje obresti in padec dolarja, vse bi sprožilo še hujšo recesijo, kot smo ji bili priča leta 2008 in 2009.
Iz kongresa sicer prihajajo namigi, da naj bi vrh desnice v tem primeru dovolil glasovanje o povišanju dolga, tudi če tega ne bi podprla večina republikancev. Uradno to sicer zanikajo in zahtevajo nove varčevalne ukrepe za uravnoteženje proračuna. Tako obstaja možnost, da bodo dolg dvignili le za nekaj dni ali tednov in ga še naprej uporabljali kot orožje za izsiljevanje.
