Politične računice o usodi Trumpa

New York – Bela hiša zadnja dva dneva išče ravnotežje na spolzkih pravnih in političnih tleh po viharju, ki ga je sprožila trditev nekdanjega odvetnika Donalda Trumpa, da je predsednik vpleten v dve kaznivi dejanji. Podobni premiki se dogajajo tudi v republikanski stranki, kjer so vse sprejemljivejši do kritike Trumpovega vedenja.

Za zdaj smo priča izjemno previdnemu odzivu, tiskovna predstavnica Bele hiše se je izogibala neprijetnim vprašanjem z neumornim ponavljanjem fraze, da »predsednik ni naredil ničesar narobe in ni ničesar obtožen«. Vedno jedek Trump je nenavadno zadržan in ni sprožil dramatičnih napadov na nekdanje sodelavce, v pogovoru za naklonjeno konservativno televizijsko postajo Fox News je celo za svojega nekdanjega osebnega odvetnika Cohena dejal le, da je očitno »zelo slab odvetnik«. Kar v sicer strupenem besednjaku predsednika zveni skoraj kot pohvala. Ameriški mediji navajajo neimenovane vire znotraj Bele hiše, po katerih je Trump bolj razočaran kot jezen, namesto običajnega kričanja naj bi bili priča njegovi potrtosti. Pri tem je javno hvalil nekdanjega vodjo kampanje Paula Manaforta, ker se ni »zlomil« in začel sodelovati z zveznimi preiskovalci. A to še ne pomeni, da se to ne bo zgodilo.

Na pravnem področju smo priča vzporednima razlagama, medtem ko na levici trdijo, da smo s Cohenovim priznanjem priča jasni kršitvi zakonodaje o financiranju volilnih kampanj, na desnici vse odločneje ponavljajo, da so Trumpova plačila za molk domnevnih ljubic morda nespodobna, zato pa niso nezakonita. Pri čemer poudarjajo, da Cohen ni zanesljiva priča, saj se poskuša izogniti letom zaporne kazni zardi bančnih in davčnih prevar. Tudi sloviti liberalni odvetnik in profesor prava Alan Dershowitz trdi, da pravne posledice niso tako jasne, kot trdijo kritiki predsednika, saj naj bi bila zakonodaja zapletena, po njegovi razlagi pa naj bi kandidat imel pravico do neomejenih finančnih vložkov v lastno kampanjo. Tudi Trump trdi, da je za molk plačal iz lastnega žepa, ne pa iz sredstev volilne kampanje, zato naj ne bi šlo za kršitev zakonodaje.
 

Sleparji in povzpetniki

Pravno lomljenje rok je v resnici iskanje politične zaslombe, saj se zdi zelo malo verjetno, da bi Trump pred koncem predsedovanja moral pred sodnike. Veliko bolj zapleteno je na političnem področju, kjer desnica pred jesenskimi volitvami poskuša najti trdno stojišče v Trumpovem vse globljem močvirju. Medtem ko predsednik Manaforta brani kot »dobrega človeka«, ga vplivni republikanski strateg Karl Rove uvršča med povzpetnike, samopromotorje in sleparje, ki se ob vsakih volitvah prilepijo na kampanje, da bi okrepili svojo kariero. Po njegovih besedah se Trump spopada s posledicami obdajanja s tovrstnimi liki, hkrati pa opozarja, da je označevanje dela posebnega preiskovalca Roberta Muellerja za »sleparski lov na čarovnice«, kot počne predsednik, napačno in ne ravno modro. Manafort je bil obsojen osmih kaznivih dejanj, zadnja poročila trdijo, da se lahko zahvali enemu samemu porotniku, da ni bil obsojen zaradi vseh 18 obtožb.





Vrh republikanske stranke je začel svoje kongresne kandidate v najbolj neodločenih tekmah spodbujati, naj se ne izogibajo godlji okoli predsednika. Poslanec Tom Cole, nekdanji vodja republikanske kampanje za spodnji dom, je dejal, da »kjer je dim, in to zelo veliko dima, je mogoče tudi ogenj«. To kaže na začetek mogočega razcepa med kongresniki desnice in predsednikom. V strahu pred modrim valom, ki bi pomenil zmago demokratov, poskušajo republikanci v nekonservativnih volilnih okrožjih ubrati srednjo pot in tako kot Carlos Curbelo iz Floride kopičenje škandalov okoli predsednika imenujejo »žalostno poglavje v politiki države« ter poudarjajo, da »nihče ni nad zakonom«. Desnica se s škandali spopada tudi med svojimi poslanci, Duncan Hunter iz Kalifornije naj bi denar za volitve zlorabil za osebne stroške, Chrisa Collinsa iz New Yorka so prijeli zaradi finančnega okoriščanja z notranjimi podatki podjetja, ki ga je pomagal nadzorovati. Oba sta med najbolj gorečimi podporniki Trumpa.
 

Jesenska odločitev

V razklanem političnem ozračju se jedro predsednikovih podpornikov ne zmeni za kopičenje Trumpovih težav. Pri tem jim pomaga njegova medijska mašinerija, kot je Fox News, ki je ob izbruhu zadnjega škandala pozornost raje usmerjala na umor Mollie Tibbetts v Iowi. Zanj je osumljen nedokumentirani priseljenec Cristhian Rivera iz Mehike, zato so začeli nemudoma ponavljati, da je to krivda neustrezne politike priseljevanja, demokrati pa Trumpu ne dovolijo, da bi jo z ukrepi, kot je gradnja zidu na meji, zaostril in obvaroval Američane. Kar volivci na podeželju razumejo veliko bolj, kot pa pravno zapleteno dogajanje v Washingtonu. Odgovor o prihodnosti Trumpa je tako odvisen od prihodnjih razkritij posebnega preiskovalca, predvsem pa od novembrskega glasovanja. Odmevna zmaga demokratov, s katero bi dobili nadzor nad kongresom, bi pomenila, da bodo zelo verjetno sprožili postopek za njegovo odstavitev, če ga zapusti tudi vrh lastne stranke, pa bi lahko postal drugi predsednik v zgodovini ZDA, ki bi predčasno končal mandat.