Politični dialog na najvišji ravni

Na današnjem tristranskem srečanju Avstrije, Hrvaške in Slovenije v Šibeniku, se bodo predsedniki osredotočili na prihodnost EU, evropsko perspektivo Zahodnega Balkana in migracije. Po pričakovanju bodo spregovorili tudi o prednostnih nalogah hrvaškega predsedovanja Svetu EU, ki se začne 1. januarja 2020.

Politični odnosi med Ljubljano in Zagrebom so na nizki ravni zaradi spora o meji ter različnih pogledov na arbitražni postopek in razsodbo. Nesoglasja so tudi med Dunajem in Ljubljano zaradi avstrijskega nadzora meje s Slovenijo in morebitne gradnje drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem. Krepitev odnosov in sodelovanja med državami, ki je glavni cilj rednih tristranskih srečanj, zveni v teh razmerah optimistično.

V znamenju dvostranskih sporov

Predsedniki Alexander Van der Bellen, Kolinda Grabar-Kitarović in Borut Pahor se verjetno ne bodo izognili odprtim dvostranskim vprašanjem. Navsezadnje Slovenija toži Hrvaško na Sodišču EU v Luksemburgu zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Ljubljana se tudi še ni odločila, ali bo blokirala vstop Hrvaške v schengenski prostor.

Slovenski predsednik najbrž ne bo prepričal avstrijskega kolega, da ni upravičenih razlogov, da bi Avstrija v boju proti migracijam nadzirala mejo s Slovenijo. Čeprav se Pahor in Grabar-Kitarovićeva zavzemata za ohranitev političnega dialoga na najvišji ravni, ni še nobenega znamenja, da bo prišlo do prvega uradnega srečanja premierjev Slovenije in Hrvaške Marjana Šarca in Andreja Plenkovića.