Tiskane izdaje
Pretekli konec tedna so se v dveh najbolj branih evropskih finančnih časopisih, v londonskem Financial Timesu in v hčerinskem hamburškem dnevniku Financial Times Deutschland, za povrh pa še v visokonakladnem Bildu kar trije znani evropski politiki obregnili ob zdaj že kronično evropsko mencanje pri reševanju katastrofalno prezadolžene Grčije in evrske krize. Britanski premier David Cameron je v imenu države, ki sicer nima evra, zelo resno posvaril Berlin in Pariz, da utegne njuno prepočasno iskanje rešitev že v nekaj tednih povzročiti gospodarsko katastrofo za celotno Evropo, predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je članicam skupine z evrom očital, da so si same krive, ker so Grčijo pred leti kljub neizpolnjevanju meril sprejele medse iz političnih razlogov, nekdanji nemški socialdemokratski kancler Gerhard Schröder pa je kot pogoj za odpravo krize predlagal takojšnji »inteligentni rez« približno polovice grških dolgov.
Tak najmanj polovični odpis grških dolgov bi moral biti po Schröderjevem mnenju inteligentno izveden zato, ker po eni strani ne bi smel povzročiti še dodatne, trajne škode bančnemu sektorju, kakor je nekdanji kancler zapisal v hamburškem dnevniku Financial Times Deutschland, po drugi strani pa bi ga bilo treba dobro domisliti tudi zato, da ne bi povzročil »verižne reakcije pri drugih močno zadolženih evrskih državah«. Po Schröderjevem prepričanju je bil dosedanji reševalni sveženj (EFSF) »samo kratka etapa«, kajti tudi to »rešilno padalo bo treba krepko povečati«. Čeprav sedanja nemška kanclerka Angela Merkel temu nasprotuje, se bo morala z občutno okrepitvijo sklada sprijazniti na podoben način, kakor se bo morala sprijazniti z uvedbo evrskih bonov, do katerih po Schröderjevem prepričanju tudi ni več daleč.
Da razmere hitro postajo kritične in da nekdanji socialdmokratski kancler z odpisom dolgov ni ustrelil mimo, kažejo tudi namigi iz finančnih in pogajalskih krogov, v katerih po poročanju nemške tiskovne agencije DPA menda že preigravajo scenarije o črtanju približno 60 odstotkov grškega dolga, da res že šteje vsak zamujeni dan, pa je predvsem Nemčijo in Francijo v londonskem FT posvaril tudi britanski premier David Cameron. Po njegovem mnenju lahko celotno »evrsko cono« v primeru neukrepanja že v nekaj tednih doleti »gospodarska katastrofa«. Cameron je nemški kanclerki Merklovi zato svetoval, naj ne posluša več glasov volivcev, ki niso pripravljeni dati še več denarja državam, kakršna je Grčija, in naj »v kriznih časih stori tisto, kar je prav, če seveda hoče doseči rezultate, ki si jih po njegovem prepričanju želijo tudi Nemčija in nemški politiki – to pa je resnično delujoče evrsko območje«.
Razmere v svetovnem gospodarstvu so po Cameronovem prepričanju »zelo kritične in skoraj že brezupne«, k tej »negotovosti in pomanjkanju zaupanja pa evrsko območje prispeva več kakor kdor koli drug«. Svoje bodo morali po Cameronovih besedah seveda storiti tudi v Veliki Britaniji, ki sicer nima evra, toda odločilne korake morata kljub vsemu prva narediti predvsem Berlin in Pariz. Britanski premier je podobno kot Schröder predlagal tudi odločno okrepitev reševalnega sklada, in sicer na kar 1,5 ali celo dva bilijona evrov, zavzel pa se je tudi za »verodostojne stresne teste« bančnega sistema, ki mora take težke razmere tudi »verodostojno prestati«.
Pretekli konec tedna se je v intervjuju za visokonakladni nemški Bild oglasil tudi predsednik evropske komisije José Manuel Barroso. Finančnim trgom in gospodarskim ekspertom je očital, da pri evropski dolžniški krizi in krizi evra zganjajo paniko, članicam evrske skupine pa, da so si za marsikaj same krive. Po njegovih besedah so pri sprejemanju Grčije v skupino izvajale »močan politični pritisk« na evropsko komisijo, velikokrat pa so tudi preprečevale izvajanje sankcij proti zadolženim državam. Evropska komisija je v enem izmed poročil leta 1998 izrecno zapisala, da »Grčija še ne izpolnjuje meril za evro«, je poudaril Barroso, »toda politične želje po sprejemu Grčije v evrski klub so bile močnejše«. Finančni trgi »niso nezmotljivi«, je med drugim dejal predsednik evropske komisije, toda »pred časom so eksperti dolžniške probleme podcenjevali, danes pa velikokrat pretiravajo pri poudarjanju tveganja in širjenju panike«. Barroso je članicam EU med drugim očital, da so »doslej s političnimi pogajanji še vsakič preprečile učinkovite sankcije proti dolžniški krizi« in da so se pri tem »vedno ravnale po načelu roka roko umije«. To pa se bo zdaj »moralo nepreklicno končati«.
