Tiskane izdaje
Varšava − Pred dobrim letom dni je Donald Tusk izjavil, da »ni nikogar, proti komur bi lahko izgubil« na parlamentarnih volitvah. Poljski premier je moral pred kratkim preklicati svoje besede, tekma med vladajočo desnosredinsko stranko Državljanska izhodišča in opozicijsko konservativno Pravo in pravica je postala tesnejša, kakor je bila. Volitve bodo manj dolgočasne, kakor so bile videti, čeprav bo sedanja garnitura očitno ostala na oblasti. Politično prizorišče pa kaže tudi nove trende, recimo stranko Palikot, ki v globoko katoliški Poljski izstopa z antiklerikalnimi stališči in zahteva manjši vpliv Cerkve.
Javnomnenjske raziskave kažejo, da si lahko Tusk oziroma njegova liberalna, zmerno tržno naravnana stranka Državljanska izhodišča (PO) obeta kakih 30 odstotkov glasov in si zagotovi zmago. V tem primeru bi se zgodilo prvič, da bi kaka poljska vlada dobila drugi mandat, vseh šestero parlamentarnih volitev po letu 1989 je namreč prineslo zamenjavo politične oblasti na Poljskem.
Fenomen Palikot
Liberalna Gazeta Wyborcza je te dni izšla z velikim naslovom, da so Državljanska izhodišča pobegnila Pravu in pravicu in zapisala, da ima stranka ministrskega predsednika približno desetodstotno prednost pred tekmico. Drugače pa konservativni dnevnik Rzeczpospolita poudarja, da je stranka Jaroslawa Kaczynskega tik za petami aktualni vladajoči garnituri. Navaja tudi mnenje političnega analitika, da je volilna kampanja pokazala dva glavna trenda na poljskem političnem prizorišču: padec podpore vladajoči stranki, ki je še pred nekaj meseci upala na zmago z več kot 50 odstotki, in na čedalje večjo podporo gibanju Palikot.
Slednjega je ustanovil donedavni Tuskov somišljenik, odcepljena frakcija Državljanskih izhodišč, ki je sledila Januszu Palikotu, pa se je sodeč po javnomnenjskih anketah oktobra prebila na tretje mesto, torej pred Poljsko ljudsko stranko in opozicijskim Zavezništvom demokratične levice. Palikot, ki se zavzema za legalizacijo marihuane in abortusa, podpira poroke istospolnih in nasprotuje obvezni verski vzgoji v šolah, predvsem pa je proti velikemu vplivu Cerkve v politiki in družbi. Stranko omenjajo kot potencialno največje presenečenje letošnjih volitev.
Stabilnost
Ne glede na to, da se je prednost Donalda Tuska in Državljanskih izhodišč pred glavnim izzivalcem, bivšim premierom Jaroslawom Kaczynskim in stranko Pravo in pravica v zadnjem mesecu opazno zmanjševala in so nekatere meritve pokazale razliko samo nekaj odstotnih točk, se je podpora tik pred zdajci znova okrepila. Nekateri politični opazovalci opozarjajo na veliko število neodločenih volivcev, približno četrtina jih pravi, da še ne vedo, koga bodo izbrali, pa tudi na verjetno nizko volilno udeležbo. Slednje naj bi bolj koristilo konservativcu Jaroslawu Kaczynskemu in zaradi tega bi izid utegnil biti tesen. Možnosti za to, da bi stranka PiS sestavila vlado, pa so skromne, saj ni nikogar, ki bi šel z njo v koalicijo.
V liberalnem taboru je bilo zadnje čase opaziti nekaj živčnosti. Premier Tusk je vzel kampanjo resno, z avtobusom, na katerem piše »Tuskobus«, je Poljsko prekrižaril po dolgem in počez. V četrtek, v svojem osrednjem intervjuju pred 9. oktobrom, se je osredotočil na glavnega nasprotnika, voditelja stranke Pravo in pravica Jaroslawa Kaczynskega in zatrdil, da Poljska tvega, da se bo zapletla v »idiotske vojne«, če bo izvolila opozicijo. Včeraj je v svojem zadnjem predvolilnem apelu predstavil sebe kot »par varnih rok«, češ da sta na teh volitvah, kocki varnost in stabilen razvoj države.
Dosedanji premier stavi predvsem na dobre gospodarske rezultate in na svoje izkušnje v Evropski uniji, ki ji Poljska tačas predseduje. Čeprav se je država v zadnjih letih uspešno spopadala z gospodarsko krizo in se lahko pohvali z visoko gospodarsko rastjo, pa je del njihovega volilnega telesa nezadovoljen, prav tako poslovneži, čeprav zanje stranka Kaczynskega ni ustrezna alternativa. Precej visoka je tudi brezposelnost, ki znaša več kot 10 odstotkov, poudarjeno visoka, 25-odstotna, je med mladimi.
Diaspora
Medtem ko se približuje volilni finale, pa poljski politiki poskušajo nabirati tudi glasove številnih Poljakov, ki živijo v tujini. Predvidljivo so se osredotočili na Chicago in London, mesti, kjer je poljska diaspora najštevičnejša. Pogosto slišimo, da je po Varšavi Chicago drugo največje poljsko mesto na svetu. Tam živi 1,3 milijona ljudi poljskih korenin, od teh jih približno ena petina doma govori poljski jezik. Dolgo časa se je Chicaga držal sloves postojanke konservativne politične opcije. London je postal pomembna destinacija Poljakov, ki v Britaniji iščejo zaposlitev in boljše življenje, v zadnjem času. Po nekaterih ocenah v britanski prestolnici in bližnji okolici menda živi 100.000 Poljakov.
Toda le maloštevilni Poljaki, ki živijo na tujem, odhajajo na volišča, podatki kažejo, da se samo vsak petnajsti udeleži volitev. Poljske stranke si iz tujini lahko obetajo le malo volilnih glasov.
