Tiskane izdaje
Poljska zadnje čase izstopa: najprej kot edina članica EU, ki v krizi ni zdrsnila v recesijo, nato s premierom, ki je na oktobrskih volitvah dobil ponoven mandat. Te dni sta deležna pozornosti prva transseksualka in prvi javno deklarirani gej v novem parlamentu, samo dan po prvi seji je antiklerikalna stranka vložila zahtevo za odstranitev križa iz sejma.
Ta teden je poljski predsednik Bronislaw Komorowski podelil Donaldu Tusku mandat za sestavo nove vlade, v Varšavi pa se je na ustanovnem zasedanju zbral novi spodnji dom parlamenta. Znano je, da novi stari premier odlaša s sestavo nove vlade in objavo programa, kolikor je to v skladu z ustavo sploh mogoče. S tem hoče minimizirati možni učinek na šestmesečno predsedovanje Poljske Evropski uniji, ki se izteče konec leta. Zaradi razmer na svetovnih finančnih trgih in dolžniške krize v državah z evrom, ki obdajajo Poljsko, pa bo kabinet vseeno sestavil prej, kakor je sprva nameraval. V četrtek je Tusk obvestil predsednika države, da bo novo koalicijo sestavil do 18. novembra. Nova vlada bo precej podobna stari: koalicija s Poljsko ljudsko stranko, njen predsednik Waldemar Pawlak bo premierov namestnik, kakor je bil doslej, ostala naj bi tudi finančni in zunanji minister Jacek Rostowski in Radoslaw Sikorski.
V nagovoru novega sklica sejma je predsednik Komorowski poudaril predvsem nevarnosti dolžniške krize v območju evra in pozval poslance, naj hitro sprejmejo reforme. Največja vzhodnoevropska članica EU je načrtovala pridružitev evrskemu območju za prihodnje leto, zaradi krize je bila prisiljena to odložiti. Novega datuma še ni.
Drugačen, nov obraz Poljske
Ko se je te dni na prvem zasedanju sestal novi parlament, sta največ pozornosti pritegnila poslanca Palikotovega gibanja: transseksualka Anna Grodzka in javno deklarirani gej Robert Biedron. Pripadata stranki, ki je največje presenečenje letošnjih parlamentarnih volitev, oba sta odraz pojemajočega vpliva Cerkve na Poljskem. Stranka poslovneža Janusza Palikota, ki je obogatel z vodko in vstopil v politiko, je tretjeuvrščena politična stranka, v volilni kampanji je pridobivala glasove z nastopanjem proti velikemu vplivu Cerkve v politiki in družbi. Njen preboj v parlament nakazuje globoke družbene spremembe v tradicionalno rimskokatoliški državi.
Minule dni se je zgodil še en precedens, poljski parlament je dobil prvo predsednico. Vplivni položaj v poljski politiki je zasedla dosedanja ministrica za zdravstvo Ewa Kopacz. Poljski mediji so o tej izbiri pisali kot o majhni revoluciji v državi, kjer so na visokih političnih položajih le redke ženske. V razpravi v sejmu se je med poslanci razvila ostra polemika in pripadniki nacionalno-konservativne stranke Pravo in pravica so Kopaczevi očitali, da ni naredila dovolj za razjasnitev lanske letalske nesreče pri Smolensku. Podporo je dobila šele po Tuskovem posredovanju, v drugem krogu glasovanja.
Križ in »spopad kultur«
Nova sekularna opozicijska stranka pa je pred dvema dnevoma zahtevala odstranitev križa iz sejma, spodnjega doma parlamenta. Palikotovo gibanje pravi, da je križ v parlamentu kršitev poljske sekularne ustave, temu nasprotujejo konservativci, ki dojemajo opozicijski poziv kot napad na poljsko nacionalno identiteto. Za številne državljane v pretežno katoliški Poljski je to pomembna simbolna tema in provokativna ideja.
Stranka Palikot, ki je bila ustanovljena kot sekularni in liberalni glas v poljski politiki, nasprotuje stališčem Cerkve glede številnih družbenih vprašanj, s pravicami istospolnih in abortusom vred. Med njenimi privrženci so predvsem mladi. V formalni peticiji predsedniku parlamenta je stranka zapisala: »Republika Poljska je sekularna država ... morala bi ostati neopredeljena glede verskih in filozofskih zadev«. Konservativno-nacionalistična opozicija je predlogu nemudoma nasprotovala. Naštevilčnejša opozicijska stranka Pravo in pravica je že vložila protipredlog, v katerem se zavzema za ohranitev križa v parlamentu. »Na Poljskem je izbruhnil spopad kultur«, je komentiral Jaroslaw Kaczynski, voditelj stranke PiS in nekdanji predsednik vlade. »Ne gre samo za vprašanje vere in religije ... temveč tudi za patriotizem in nacionalni ponos«. Vpliv katolicizma v družbi je na Poljskem pomembna problematika za oboje, liberalce in konservativce. Lani so ob predlogu odstranitve križa ob komemoraciji pokojnega predsednika Lecha Kaczynskega v središču Varšave izbruhnili nemiri.
Ideja Palikotove stranke najbrž ne bo uspela, nanjo se je mlačno odzval tudi mandatar in prihodnji premier Donald Tusk. A že dejstvo, da je tretjeuvrščena stranka samo en dan po sestavi novega parlamenta vložila odmevno zahtevo, nakazuje živahne razprave med liberalci in katoliškimi konservativci o vrsti družbenih in moralnih vprašanj.
