Polom, živčnost in kisli nasmehi

Zagreb - Hrvaški mediji so v včerajšnjih izdajah obširno poročali o srečanju premierov Boruta Pahorja in Iva Sanaderja. Največ pozornosti so namenjali dejstvu, da sestanek ni prinesel nobenih sprememb, natančno pa so analizirali tudi vedenje obeh premierov. Po tovrstnih »analizah« je bil bolj sproščen Sanader, medtem ko naj bi bil Pahor živčen. Strinjajo pa se, da so bili nasmehi obeh premierov »lažnivi«.

V Novem listu so ocenili, da sestanek »ni prenesel nobenih sprememb, kakor tudi ne približevanja stališč«. Poročevalec z Mokric je med drugim zapisal, da je bil Sanader »ležeren«, Pahor pa »vidno živčen, kakor da mu ni bilo prijetno srečati se s Sanaderjem«. Časnik je objavil kar dva komentarja, namenjena srečanju. V prvem je komentator srečanje na Mokricah označil za »mokrenje« in poročal, da sta si premiera stisnila roke, to pa je bilo tudi vse. Korak naprej naj bi storil le Pahor, saj da je po srečanju s Sanaderjem pridobil nekaj točk, ko se je sestajal z obsojenimi kriminalci v Mariboru. Glede na slovenske poteze komentator sklene, da je samo še vprašanje časa, »ko bomo morali vedenje slovenskega premiera in uradne Ljubljane razglasiti za sovražno«.

V drugem komentarju pa časnik piše, da je Pahorja inštruiral Janez Janša, ki se tako želi vrniti na čelo vlade, in da Pahor ne obvladuje položaja. Ocenjuje tudi, da EU nima sredstva, s katerim bi reševala spore, kakršen je slovensko-hrvaški, in da sta politiki krivi, ker nista reševali problemov, žrtve pa so zdaj državljani obeh držav.

Večernji list je srečanje poimenoval »polom na Mokricah«, za katerega so bili značilni resni obrazi, kisli nasmehi in živčnost. Časnik je posebej analiziral vedenje obeh premierov, ki da je dokazovalo, da je položaj med državama zelo resen. Spomnil je tudi, da je grad Mokrice, v katerem sta se sestala premiera, leta 2004 zagrebška nadškofija dokončno izgubila s sodbo evropskega sodišča za človekove pravice. Jutarnji list pa je največ pozornosti namenil novi slovenski blokadi (poglavje o pravu družb), ki se je zgodila »le dve uri po Mokricah«. Srečanje so sicer opisali z besedami »lažnivi nasmehi, znana stališča in vrnitev domov«. Sestanek so primerjali s tistimi med Sanaderjem in Janšo, ko sta se premiera naslavljala z imeni, se trepljala, smejala, si segala v besedo in odgovarjala na novinarska vprašanja, kakor tudi med Janezom Drnovškom in Ivico Račanom, na katerem je bilo razpoloženje podobno, kar pa se na Mokricah tokrat ni zgodilo. Torkov sestanek je bil še najbolj podoben neprijetnemu srečanju Drnovšek-Mateša, ko je Drnovšek na vladi podpisoval sporazum o prosti trgovini, in to v trenutku, ko je sabor iz ustave odstranil Slovence.

Tednik Globus pa je v najnovejši številki veliko pozornosti namenil sporu med državama. Mirjana Kasapović, profesorica na fakulteti političnih znanosti, je v kolumni z naslovom Blamaža Janševega vajenca Pahorja zapisala, da je Pahor padel v past, ki sta mu jo nastavila Janša in Rupel, da ima slovenski premier Janšev kompleks (sodelovanje z njim mu pomeni nacionalno prednost) in da se je v prizadevanju, da bi se dokazal desnici, odločil iti dalje od Janše, saj da je radikaliziral spor do točke, do katere tega javno ni storil niti Janša. Sodi tudi, da je Pahorjeva parlamentarna večina sprejela »velikoslovensko deklaracijo«, kakršne si ni upala izglasovati nobena sestava DZ. Tednik v dveh drugih člankih še piše, da je Hrvaška po presoji bruseljske administracije naredila napako, ker je očitno zavrnila posredovanje z Ahtisaarijem na čelu, piše pa tudi, da se je na Mokricah zgodil »zgodovinski nič« in da se je zgodilo »hladno srečanje na Pahorjevem dvorcu«, navajajo pa tudi besede »ksenofoba Škrinjarića, desničarja hrvaškega rodu« iz SSN, da bo po referendumu o vstopu Hrvaške v Nato preprečil še gradnjo džamije v Ljubljani.

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so včeraj dejali, da se bosta ministra za zunanje zadeve Gordan Jandroković in Samuel Žbogar najverjetneje že prihodnji teden sestala v Bruslju ob robu sestanka zunanjih ministrov članic Nata. Hrvaški minister Gordan Jandroković je v oddaji HTV Otvoreno dejal, da se Hrvaška lahko pogovarja o mediaciji, vendar le, če bi vodila k prenosu spora na Meddržavno sodišče v Haagu.

Glavni hrvaški pogajalec z EU Vladimir Drobnjak je včeraj ocenil, da je blokada pogajalskega poglavja o pravu družb »dlakocepljenje«.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela