Polovični izplen lovcev na teroriste

Komandosom je v Libiji uspelo izslediti in ujeti iskanega skrajneža, iz Somalije pa so se bili prisiljeni vrniti praznih rok.

Objavljeno
06. oktober 2013 22.00
A. M., zunanja politika
A. M., zunanja politika
Proračunska prerekanja med demokrati in republikanci, ki so zadnji teden močno ohromila delo marsikatere ameriške vladne agencije, očitno nimajo nikakršnega vpliva na vojaške operacije ZDA po svetu. To sta ta konec tedna jasno demonstrirali drzni akciji posebnih enot na severu in vzhodu Afrike.

V soboto zgodaj zjutraj, le nekaj ur po polnoči, je prebivalce južnosomalskega pristanišča Barave, enega redkih večjih mest, ki so še v rokah skrajne islamistične milice Šabab, prebudilo silovito streljanje. Čez dan je postalo jasno, da ga je sprožila tajna operacija pripadnikov posebne enote ameriške mornarice Navy Seals, katere cilj je bil eden izmed voditeljev islamistov, domnevno odgovoren za nedavni teroristični napad na nakupovalno središče v kenijski prestolnici Nairobi, v katerem je bilo ubitih 67 ljudi.

Po poročanju agencij so ameriški komandosi ob napadu na obmorsko vilo, kjer naj bi se skrival iskani skrajnež – po nekaterih podatkih je ta eden izmed poveljnikov Šababa Abu Dijad, po rodu iz Čečenije –, naleteli na oster odpor, zaradi česar so bili prisiljeni prekiniti akcijo in se umakniti, med enournim spopadom pa so jim na pomoč menda priskočili tudi helikopterji. Somalski islamisti so sporočili, da je bil pri tem ubit eden od njihovih borcev, glavna tarča operacije pa se je Američanom izmuznila.

Ugrabitev v Tripoliju

So pa bili zato pripadniki ameriških posebnih enot nekaj ur pozneje uspešni v Libiji, kjer so v bliskoviti jutranji akciji v Tripoliju zajeli Abu Anasa al Libija, enega izmed domnevno ključnih operativcev Al Kaide, ki so ga – tudi s pomočjo pet milijonov dolarjev vredne tiralice – iskali že poldrugo desetletje zaradi obtožb, da je odigral eno ključnih vlog pri sočasnih bombnih napadih na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es Salamu, v katerih je avgusta 1998 umrlo 224 ljudi, več tisoč je bilo ranjenih.

Libi se je v domovino menda vrnil med vstajo proti padlemu voditelju države Moamerju Gadafiju, ameriški obveščevalci pa naj bi se bali, da poskuša v državi, ki jo vse odtlej pretresata kronična varnostna in politična nestabilnost, organizirati lokalno izpostavo Al Kaide. Po poročanju prič so njegov avto v soboto zjutraj obkrožila tri terenska vozila, iz katerih so poskakali oboroženi možje, razbili stekla na njegovem vozilu, ga razorožili in odpeljali v neznano. Predstavnik Pentagona je pozneje potrdil informacije o operaciji in pojasnil, da je njena tarča »pridržana na varni lokaciji zunaj Libije«.

Zapleta pa se glede vprašanja, ali so bile libijske oblasti vnaprej obveščene o akciji. V Tripoliju so zanikali tovrstne navedbe neimenovanega ameriškega uradnika za CNN, a se bo pritisk na šibko tranzicijsko vlado premiera Alija Zeidana, ki mu islamisti že zdaj očitajo pretesne vezi z Zahodom, kljub temu nedvomno še okrepil, izključiti pa ni mogoče niti morebitnih maščevalnih napadov skrajnežev.