Pomanjkljiva varnost evropskih jedrskih elektrarn

Najslabše so se odrezale francoske elektrarne, skrb vzbuja tudi stanje v drugih štirinajstih­ članicah EU.

Objavljeno
02. oktober 2012 21.13
Damijan Slabe, zunanja politika
Damijan Slabe, zunanja politika

Prvi rezultati stresnih testov, ki jih je komisija uvedla po jedrski katastrofi v Fukušimi marca 2011, kažejo na resne pomanjkljivosti pri večini evropskih reaktorjev. Najslabše so se odrezale francoske elektrarne, skrb vzbuja tudi stanje v štirinajstih­ članicah EU, ki uporabljajo ­jedrsko energijo.

Evropska komisija je pri preverjanju jedrskih elektrarn naletela na številne, med njimi tudi hude pomanjkljivosti. V nekaterih državah celo standardi, za katere se je EU dogovorila po jedrski nesreči v takrat še sovjetskem jedrskem reaktorju v Černobilu (aprila 1986), »po skoraj treh desetletjih niso v celoti uresničeni«, med drugim piše v še ne dokončnem poročilu, do katerega se je uspelo dokopati nekaterim evropskim časopisom. Podatke, za katere reaktorje in države gre, bo komisija objavila kasneje, na splošno pa preiskava ugotavlja, da je bilo med tako imenovanimi stresnimi testi odkritih »na stotine tehničnih pomanjkljivosti« in da bi bilo treba varnostne ukrepe »izboljšati praktično pri vseh pregledanih reaktorjih«.

Največ kritičnih točk so testi razkrili pri francoskih reaktorjih, torej v državi, ki je po številu jedrskih elektrarn vodilna v EU. Pri nemških reaktorjih so bili tarča kritike predvsem pomanjkljivi ali ne nameščeni sistemi za potresno nevarnost, ki jih za hude nesreče predpisuje tudi mednarodna jedrska agencija (IAEA). Še največ varnostnih težav in pomanjkljivosti je bilo (po izkušnji iz Fukušime) pri večini pregledanih evropskih reaktorjev povezanih z zagotavljanjem hlajenja reaktorjev ob morebitnem popolnem izpadu električne energije ali pri drugih možnih odpovedih hladilnega sistema (potres, poplava, padec letala).

Med posameznimi članicami EU so stresni testi seveda pokazali precejšnje razlike, kar s stališča evropske jedrske varnosti ne pomeni ravno veliko. Evropa je namreč geografsko majhno območje, tako da bi, če bi se hujša nesreča zgodila v kateri koli izmed 68 jedrskih elektrarn s 134 delujočimi reaktorji, posledice hitro čutili vsi. Podobno kot pred desetletji zaradi nesreče v veliko bolj oddaljenem Černobilu.

Nezadostni standardi

»V štirih izmed reaktorjev, ki obratujejo v dveh državah«, med drugim piše v poročilu komisije, »imajo upravljavci manj kot uro časa, da ob popolnem izpadu elektrike in/ali hladilnih sistemov ponovno zaženejo vse varnostne sisteme«. Po poročanju nekaterih agencij sta dva taka najbolj kritična reaktorja menda Olkiluoto na Finskem in Forsmark na Švedskem. Med vsemi štirinajstimi članicami EU, v katerih delujejo jedrske elektrarne, po ugotovitvah komisije samo štiri države za reaktorje uporabljajo dodatne zaščitne sisteme (na primer betonske bunkerje), ki lahko omilijo posledice sevanja v primeru nesreče, samo v sedmih pa imajo upravljavci na voljo tudi tako imenovano mobilno opremo, predvsem dovolj močne dizelske agregate,­ ki lahko ob popolnem izpadu električne energije preprečijo najhujšo katastrofo.

Po oceni evropske komisije bodo zaradi ugotovljenih nezadostnih varnostnih standardov v prihodnje nujne drage investicije v posodobitev opreme. Samo za najbolj nujne izboljšave bo treba zagotoviti od 10 do 25 milijard evrov. Pri tem med stresnimi testi, ki so bili izvedeni na podlagi izkušenj iz lanske nesreče na Japonskem, še ni bilo upoštevano izboljšanje zaščite reaktorjev pred morebitnimi terorističnimi napadi ali padcem letala.

Po besedah evropskega komisarja za energijo Güntherja Oettingerja je bilo že med pripravo stresnih testov zaznati precejšen odpor zlasti Francije in Velike Britanije, kjer so se vlada in upravljavci jedrskih obratov upirali predvsem vstopu tujih ekspertov v strogo zavarovane elektrarne. Ker je preverjanje tudi zato potekalo zelo počasi (do letošnje pomladi je bilo pregledanih samo 
38 reaktorjev), je bilo treba na jesen preložiti tudi sprva za junij napovedano poročilo o rezultatih preiskav. Komisar bo poročilo uradno predstavil prihodnjo sredo v Bruslju, med vrhom EU, ki bo 18. in 19. oktobra, pa bodo s podrobnimi ugotovitvami testov seznanjeni tudi šefi držav oziroma­ vlad članic.