Tiskane izdaje
Rim – Posmehovanje, ki ga je bil premier Berlusconi deležen v Bruslju, ko so novinarji vprašali nemško kanclerko Merklovo in francoskega predsednika Sarkozyja, kaj menita o Vitezu, je v srce zadelo veliko Italijanov.
Jezni so na predsednika vlade, ki jih je porinil tako globoko v blato, še bolj pa na Francoze, Nemce in vso Evropo, ki se do Rima ne obnašajo spodobno, norčujejo se, oholi so in tako ponižujejo vse Italijane. Vse bi bilo v redu, če se Merklova in Sarkozy ne bi tako pobalinsko posmehovala. Merkozy se že ne bo delal norca iz nas, pravijo tudi politiki z obeh bregov. Mož Carle Bruni je preveč nadut, pišejo komentatorji, ki predsednika sosednje države primerjajo s francoskim nogometašem Zidanom, ki je z glavo udaril zdaj nogometno že pozabljenega Interjevega velikana Materazzija. Italiji je sicer odprl pot do svetovnega prvaštva, vendar jo je tudi užalil in ponižal.
Sarkò si prav gotovo ne bi smel privoščiti takih nesramnosti in nespodobnosti, ugotavlja zunanji minister Franco Frattini. Italijanski javnosti pojasnjuje, da je francoski predsednik jezen, ker je Berlusconi za šefa centralna banke te dni imenoval Ignazia Visca, ne pa Binija Smaghija, visokega funkcionarja evropske banke v Frankfurtu, ki se zdaj noče umakniti in prepustiti svojega položaja Sarkozyjevemu kandidatu.
O zamerah Merklovi in Sarkozyju so se Italijani hitro poenotili. Vsi so užaljeni, pa čeprav je večina bolj jezna na Berlusconija kakor na Sarkozyja. Povsem drugače je bilo že v naslednjem trenutku, ko je bilo vsem jasno, da ne gre zgolj za posmehovanje, ampak za resen evropski pritisk na Berlusconija in vso Italijo, ki so jo v Bruslju postavili ob rob Grčiji. Predsednik evropske komisije Barroso je povrhu menda namignil rimskemu premieru, naj si vzame za zgled španskega kolega Zapatera, ki je odstopil in odprl pot predčasnim volitvam.
Poklapani Vitez
Tako jeznega in hkrati tako poklapanega Viteza kakor v nedeljo pozno zvečer in v ponedeljek dopoldne Italijani še niso videli. Ko je moral tudi za svojo javnost priznati, da je tokrat stisnjen v kot, je najprej odpovedal sodelovanja na sodnem procesu v Milanu, kjer mu sodijo zaradi podkupovanja. Potem je sklical nujno sejo vlade, še malo pozneje pa odkorakal na Kvirinal, na pogovor s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. Predsednik je pri odpravljanju krize zelo dejaven, tudi v Berlinu ga jemljejo bolj zares kakor Berlusconija. Ker je Evropa terjala jasne načrte za izhod iz krize že do jutri, ko se spet sestajajo veliki, je Berlusconi nemudoma našel odgovor in rešitev. Italijani bodo odhajali v pokoj pri 67 letih, reforma bo začela veljati takoj, je rekel. Do srede bo poiskal tudi druge izhode.
Sredinski demokristjani, ki delujejo v opoziciji, čakajo pa na priložnost, ko bodo spet lahko preskočili na desno in dobili več besede, so podprli tako radikalno pokojninsko reformo. Hkrati so se postavili na Berlusconijevo stran v spopadu z Merkozyjem, kakor v Rimu pravijo navezi Merklove in Sarkozyja. Demokrščanski voditelj Casini se nadeja, da bi lahko vskočil na premierski položaj in reševal domovino v primeru, če bi Berlusconija Evropa in domače razmere prisilile k odstopu. Glavna stebra zgodovinske podpore Berlusconiju, Cerkev in industrijska zbornica, bi se utegnila hitro izreči za Casinija.
S pristriženimi pokojninami bi vsako leto prihranili dve milijardi evrov, je prepričan Berlusconi, njegovi severnjaški zavezniki pa se s tem ne morejo strinjati. Bojijo se, da bodo izgubili volivce v času, ko datum volitev lahko čez noč postane aktualna politična tema. Umberto Bossi bo gotovo popustil, meni Berlusconi. Severnjaška falanga pa napoveduje, da bo spravila svoje ljudi na ulice in preprečila tudi najnovejši poskus pokojninske reforme. Če nismo dobili federalne ureditve, tudi pokojninske reforme ne bo.
S podporo UDC in še katerega poslanca, kot ponavadi kupljenega na prostem trgu, bi Berlusconi lahko preživel nekaj časa tudi brez Padancev, menijo analitiki, ki spomnijo, da je prejšnji teden takoj po glasovanju o zaupnici visoke položaje v vladi za nagrado dobilo šest prekucnikov iz opozicije. Evrope pa take rimske kravje kupčije ne zanimajo več, opozarjajo analitiki v Rimu.
