Tiskane izdaje
Kritikom se zdi arogantna, vzvišena, hladna, »jezna črnka«, privržencem pa ženska neodvisnega duha, ki se ne boji povedati svoje mnenje, in predana mati, ki postavlja družino pred kariero. Med volilno kampanjo je imela 45-minutne javne govore, ki jih je pisala sama in jih povedala na pamet. Nobenih zapiskov! In medtem ko se druge kandidatke za prve dame po tradiciji držijo pozitivnih, nespornih tem, se je ona dotaknila izobraževanja in neenakosti.
Seveda je govorila tudi o možu. Po njeni zaslugi vemo, da predsednik nikoli ne je masla, ne zna pospraviti postelje in zjutraj ravno ne diši. Takšne »poslastice« so verjetno naredile Baracka Obamo bolj človeškega, kritiki pa Michelle očitajo, da ga je »skopila«. Glavni strateg Obamove kampanje David Axelrod je o njenih odkritosrčnih izjavah pripomnil, da je predvsem do dna poštena, da pove svoje mnenje in se rada pošali: »Ne izbira besed z anteno politične korektnosti.«
Svetuje mu, če jo prosi
Vendar se je potrudila, da je izpolnila moževa pričakovanja. Želela je, da ljudje doumejo, da ni »naslednji mesija, ki bo vse uredil«, kakor je pribila za USA Today. »Včasih se bo tudi spotaknil, naredil kako napako ali rekel kaj takega, s čimer se ne boste strinjali.« Prizna, da mu prav rada svetuje v političnih zadevah, a le, če jo prosi. Nedvomno se zaveda, kakšno škodo je Hillary Clinton naredila njena vidna vloga v Beli hiši. Zato zmanjšuje pomen svojega vpliva na moža na tem področju.
Afriški Američani se brez težav identificirajo z njo, laže kot z njenim možem. Odrasla je kot mlajši od dveh otrok Marian in Fraserja Robinsona, črpalkarja v Chicagu. Michelle pravi, da so jo oblikovali vzgoja ter vztrajnost in delavnost njenih staršev. Na Princetonu je diplomirala iz sociologije. Zatem še iz prava na Harvardu in se zaposlila v čikaški pravni pisarni, tri leta za tem v županovi pisarni. Še prej je spoznala Baracka Obamo. Kolegice so ji pripovedovale o čednem novincu v pisarni, ki mu je bila dodeljena za mentorico med poletnim stažem. »Po mojem je nanje naredil vtis vsak črnec z obleko in službo,« mu je dejala pozneje. Vendar ga je vzela pod svoje okrilje. »Peljala me je na zabavo, obzirno prezrla mojo omejeno garderobo in me celo seznanila z nekaj prijateljicami,« je zapisal Barack.
Čas za družino
Poročila sta se leta 1992 in dobila dve hčeri: Malio Ann in Sasho. Michelle ni sprva nič kaj navdušeno spremljala moževe politične kariere. O politiki in politikih očitno ni imela dobrega mnenja, poroča britanski Telegraph. Ko so jo leta 2000 vprašali, ali uživa v kampanji, je pripomnila, da je med obiski številnih dnevnih sob dobila nekaj dobrih idej za notranjo opremo. Med kampanjo si je izgovorila pravico, da je bila le omejen čas ločena od otrok. Obamova nimata varuške in, kadar je Michelle zdoma, vskoči Barackova mama. Zakonca sta se dogovorila za tak delovni ritem, da ima tudi on čas za družino. Medtem ko Baracku Obami nekateri opazovalci pripisujejo radikalne vrednote, pripisujejo njegovi ženi skoraj konservativne. V javnih nastopih je govorila o zlu televizije, pomenu socialne pravičnosti in žalosti zaradi izginule preproste družbe. Njen okus za modo še zdaleč ni izzivalen, četudi pogosto dobiva pohvale za osebni slog. Njen najljubši glasbenik je Stevie Wonder, najljubša hrana makaroni s sirom. Seveda na njen račun letijo tudi očitki, denimo, da so ji vrtoglavo povišali plačo (podpredsednice univerze čikaških bolnišnic - za nepoln delovni čas), kakor hitro je njen mož postal senator.
Podoba zdrave pameti
Times jo opisuje kot »moderno, postfeministično žensko: pronicljivo, neodvisno, privlačno na normalen, dostopen način (ne kot strašljiva, plastično-fantastična Cindy), pomirjujočega vedenja, šik in hkrati samopodcenjujočo, oblečeno sproščeno, niti preveč seksi niti preveč samozavestno. Predvsem pa je podoba zdrave pameti, ženska, ki nedvoumno podpira moža in njegovo težnjo po vladanju. Po podpiranju moža jo Times primerja z Lauro in Barbaro Bush, Nancy Reagan in Mamie Eisenhower, po neodvisnosti duha z Eleanor Roosevelt in Hillary Clinton, ki sta obe imeli svojo kariero in pamet, po občutku za modo pa z Jackie Kennedy. »Michelle ni le izjemno inteligentna, ponosna na svojo urbanost, temveč je tudi ni strah pokazati sposobnosti. Zagotovo je edina žena predsedniškega kandidata v tokratni kampanji, ki je javno priznala, da je njen mož neuporaben v gospodinjstvu. S tem je segla v srca vseh tistih žena, ki se jim godi enako. Najbolj vznemirljivo pa bo izvedeti, kaj pomeni imeti v Beli hiši žensko pravnico, kakršna je Michelle. Američani ne gredo ravno pogosto v posteljo z zavestjo, da se po hodnikih oblasti sliši izobražen, pameten ženski glas,« dodaja Times.
Iz četrtkovega Dela.
