Popis prebivalstva v BiH, skrbi na Hrvaškem

Zagreb – Popis prebivalstva, ki se je te dni začel v Bosni in Hercegovini, trajal pa bo do sredine oktobra (15. oktober), je velik organizacijski zalogaj, ki v teh, prvih dneh, že povzroča obilico sivih las popisovalcem. Precej skrbi pa povzroča tudi Hrvaški, saj so Hrvati eden od treh konstitutivnih »elementov« BiH.

Dobri dve desetletji so stari zdajšnji podatki o prebivalstvu Bosne in Hercegovine. Zadnji popis je bil namreč opravljen pred 22 leti, ko so podatki pokazali, da v tej državi živi v 1,2 milijona gospodinjstvih 4,3 milijone prebivalcev, da je povprečna starost 34 let, povprečna družina pa šteje 3,6 članov. Danes, 22 let po omenjenem popisu, so podatki zagotovo povsem drugačni, čez slabi dve leti, ko naj bi bili znani uradni rezultati tokratnega popisa, pa utegnejo biti tudi drugačni.

Takrat so popisovalci prešteli v BiH, 1.902.956 državljanov, ki so se izjasnili kot muslimani, njihov delež v skupnem »šopku« prebivalstva pa je znašal 43,5 odstotka. Sledili so Srbi z 31,2-odstotnim deležem in Hrvati z 17,38-odstotnim deležem (760.852). To so bili tudi časi, ko se je kar 242.682 državljanov BiH izjasnilo za Jugoslovane, »ostalih« pa je bilo nekaj več kot 90 tisoč. Zanimiv pa je bil tudi podatek, da je v Mostarju od skupno 126.000 prebivalcev živelo 43.037 Hrvatov, Bošnjakov pa je bilo »le« 819 več; Srbov je bilo 23 tisoč, Jugoslovanov pa 12 tisoč.

Skrb Hrvatov oz. Hrvaške za popisno dogajanje v sosednji Bosni in Hercegovini, je razumljiva. Nobena skrivnost ni, da bo namreč popis pokazal (bolj ali manj) natančno število prebivalstva, to pa bo tudi izhodišče za delitev oblasti na ravni vse države. Na podlagi dve desetletji starih številk imajo, npr., v najpomembnejši instituciji, vladi republike Bosne in Hercegovine, Bošnjaki devet članov, Hrvati pet, Srbi tri. Po letošnjem popisu bi utegnili Hrvati krepko zmanjšati svoj vpliv, saj naj bi se jim, po nekaterih povsem neuradnih ocenah, zaradi zmanjšanja števila prebivalcev, zmanjšala tudi politična kvota – v korist krepko številčnejših Bošnjakov in Srbov.

Medijske akcije

Zaradi popisa v sosednji BiH na Hrvaškem potekajo številne medijsko-politične-propagandne akcije, katerih rdeča nit je pozivanje Hrvatov (kjerkoli že so), da se udeležijo popisa oz. sporočajo svoje podatke popisovalcem. V akciji sodeluje vrsta znanih Hrvatov, ki imajo poreklo v Bosni in Hercegovini (legenda med nogometni trenerji Ćiro Blažević, manekenka Anica Kovać …), vanjo pa se je vključil tudi poglavar države Ivo Josipović, ki v sporočilih poudarja, »da bodo vsi, ki se bodo udeležili popisa, dejavno sodelovali pri oblikovanju enakopravnega položaja Hrvatov v Bosni in Hercegovini). Časniki objavljajo celostranska navodila, kaj je potrebno za popis in kako odgovarjati, skoraj vsepovsod pa dodajajo, da »Hrvati, ki živijo na Hrvaškem, ne izgubijo nobenih pravic, če se v popisu opredelijo, da so iz BiH«.

V Zagrebu so si enotni, da gre za pomemben politični moment in ne zgolj skopo statistiko. Navsezadnje tudi zaradi podatkov, ki kažejo, da so bili prav Hrvati tisti, ki so v »balkanski moriji« največ izgubili v BiH. Hrvaška Katoliška cerkev je celo izračunala, da je bilo pred balkansko vojno v BiH 760.852 Hrvatov (pač podatki iz popisa 1991), lani pa naj bi jih bilo le še 430.000. zaradi tega tudi ne čudi, da popisu v BiH na hrvaškem namenjajo precejšnjo pozornost

Te dni je zagrebški Večernji list objavil pogovor s predsednikom HDZ v BiH Draganom Čovićem, ki je dejal, da obstaja sicer možnost, da bi se število Hrvatov v BiH zmanjšalo na 10 odstotkov, v kar sicer sam ne verjame preveč, vendar je dodal, da je »pač vse mogoče, saj so možnosti, glede na številčno bogate družine popisovalcev, na precejšnje število nepismenih v BiH, manipulacij precejšnje«.

Podatek, da naj bi kar 41 odstotkov Hrvatov (na sploh) imelo korenine v Bosni in Hercegovini, pa navsezadnje tudi ni zanemarljiv.