Popotovanje po vesolju v slovenskem jeziku

Pretekli konec tedna so v celovškem planetariju na avstrijskem Koroškem predstavili novo predstavo »Planeti – ekspedicija v Osončje,« ki je luč dneva ugledala v slovenskem jeziku.

Digitalni planetarij obiskovalcem omogoča potovanje skozi vesolje ter planete v virtualni resničnosti prikaže tako, kot jih bodo vesoljski popotniki nekoč utegnili videti. »V planetarij Celovec že nekaj let prihajajo številni turisti ter slovenski obiskovalci. Doslej je obstajala samo ena predstava v slovenščini, ostale so bile prevedene zgolj v angleščino,« je pojasnila Sanje Fenkart, ki je predstavo prevedla v slovenski jezik. Kot je pojasnila, so ji oviro pri prevajanju predstavljali le strokovni izrazi. »Čeprav je slovenščina tudi moj materni jezik, ne poznam celostnega astronomskega izrazoslovja,« je še dodala sogovornica. 

Predstavo je sicer dve leti pripravljalo 19 planetarijev iz Avstrije, Nemčije in Švice, pri krstni uprizoritvi v slovenskem jeziku pa sta sodelovali še Nadja Volavšek Kurasch, ki je v prostorih Radia Agora posnela besedilo, ter slovenistka Ljubica Črnivec.


Na podlagi števila izdanih vstopnic ter telefonskih rezervacij sicer ocenjujejo, da si je premiero slovenske verzije ogledalo približno sto ljudi. Pri tem vznikne vprašanje o pomanjkljivi ponudbi turističnih ter izobraževalnih aktivnosti na avstrijskem Koroškem, ki bi bila obiskovalcem na voljo v slovenščini. Večina ponudnikov namreč ne omogoča vodenja v slovenskem jeziku.

Številni Slovenci se čez mejo odpravljajo z željo po turističnih doživetjih, žal pa imajo v Avstriji na voljo premalo slovenskih vodenj. »Mnogo Slovencev prihaja na avstrijsko Koroško in so velik del celotnega turističnega obiska. Dober delež turističnih atrakcij se nahaja v slovensko govorečem območju, žal pa tudi tam manjka slovenskih vodenj,« razlaga Sanje Fenkrat ter dodaja: »Mislim, da večina (mladih) koroških Slovencev sploh ne ve za te ponudnike oziroma delovna mesta, saj ni dosti zanimanja. Ponudniki bi morali aktivno iskati poletne delavce, ki govorijo tudi slovensko, torej najbolje kar koroške Slovence.« 



Na obeh straneh avstrijsko-slovenske meje je nemalo turističnih priložnosti, ki v goste vabijo obiskovalce z vseh koncev sveta. Slovenska gospodarska zveza je pred kratkim sodelovala tudi v projektu, v okviru katerega so hotelirji lahko večjezično usposobili svoje kadre. »Projekt je pokazal rezultate, vendar bi v tej smeri morali nadaljevati naprej, za to pa potrebujemo podporo politike,« je pojasnil Felix Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze.

Na Tirolskem, v Salzburgu pa tudi na Koroškem ter v drugih turističnih krajih naše severne sosede so jedilni listi večjezični. Poleg angleščine in nemščine je ponudba tudi v madžarskem jeziku, pogosto celo v ruskem ter drugih jezikih. Slovenščino zasledimo zelo redko, saj za slovenske obiskovalce tovrstna ponudba še ni oblikovana.



»Manjka vodena vizija, da bi se turistične agencije enakopravno razvijale ter da bi lahko proces enakopravnosti slovenščine ustrezno pospešili,« je poudaril Wieser ter dodal: »Če jezik v javnosti ni funkcionalen, izumira. Če ga ni moč zaznati v gospodarstvu in upravi, kar je velik problem na Koroškem, mladi ne vidijo razloga, da bi z učenjem slovenščine nadaljevali tudi po ljudski šoli.«