Poroka Zmajskega kralja

Peking – Ko je enaintridesetletni Džigme Khesar Namgjal Vangčuk sestopil z zlatega prestola in z lastnima rokama s krono iz svilenega brokata okronal deset let mlajšo Džecun Peme, se je v Butanu takoj zvišal indeks sreče. Budistični menihi so prepevali v vse hitrejšem ritmu, medtem ko se je nova kraljica vzpenjala proti prestolu in sedla poleg Zmajskega kralja. Slovesnost, ki je potekala danes zjutraj, je bila veliko bolj pestra in bolj vznemirljiva od že malo pozabljene britanske kraljeve poroke Williama in Kate.

Obred v starodavni prestolnici Punakha se je začel ob osmi uri in 20 minut, ker so dvorni astrologi izračunali, da je to najsrečnejši trenutek za kraljevo poroko. Mladi kralj je bil odet v rumena oblačila in je prvi prispel v tri stoletja star samostan. Nekaj minut pozneje je prišla kraljica v ogrinjalu iz zlatega brokata, ki si ga je nadela čez tradicionalno krilo, ovito okoli bokov. Pred njo je stopala procesija menihov v rdečih oblačilih, z vseh strani pa je bilo slišati zvoke vseh mogočih instrumentov – od bobnov do dolgih trobent, tako imenovanih »dhung«.

V nasprotju z britansko kraljevo poroko so si butansko poroko zamislili kot preprosto ljudsko slovesnost brez tujih kraljev in princev. Vaščani iz okolice templja so se na poljih pred obzidjem svetišča zbrali v upanju, da bodo v živo videli kraljevi par, medtem ko je 700.000 državljanov slovesnost spremljalo po televiziji. V živo so prenašali skoraj celotno poroko, razen nekaj minut, ko so kralj, njegov oče in vrhovni duhovnik vstopili v sveto grobnico kralja Zhabdrunga, meniha, ki velja za očeta Butana. Nevesti so iz grobnice prinesli splet petih rut v barvah osnovnih elementov, nato pa je ta pristopila k prestolu, kjer sta z ženinom sklenila prste okoli zlate kupe z izvlečkom večnega življenja. Vendar je iz kupe pil samo kralj s krono v obliki ptice. Nato je okronal svojo kraljico in na vrsto so prišla darila: zrcalo, travne bilke in morska školjka so bili pravzaprav simboli dolgega življenja, čistosti in modrosti.

Poroka Williama in Kate je imela pridih starodavne romance, poroka butanskega kraljevega para pa je bila še najbolj podobna filmu, v katerem igrata Steven Segal v svojih najboljših letih in Penelope Cruz na začetku slave. Kralj Džigme Khesar Namgjal Vangčuk se imenuje »Zmajski kraji«, ker so Butanci prepričani, da so potomci tega mitološkega bitja. Tudi njihova država se imenuje Zmajska dežela. Mladi kralj, ki se je izobraževal v Oxfordu, je znan po tem, da se v večernih urah s kolesom vozi po mestu, da včasih povabi ljudi na čaj v svojo palačo in da je bil od nekdaj romantičen. V Džecun Pemu se je zaljubil na družinskem pikniku, ko je imel 17 let, ona pa sedem. On je bil takrat princ, ona pa preprosta deklica, hči pilota brez aristokratskega naziva. Kot pripoveduje kralj, je takrat pokleknil pred deklico in ji dejal: »Ko boš odrasla, boš – če se do takrat ne bom poročil in boš ti še vedno sama – postala moja žena.«

Bruto domača sreča

Za majhen narod je kraljeva poroka še en razlog za srečo. Butan je kot merilo uspešnosti uvedel bruto domačo srečo namesto bruto domačega proizvoda. To srečo preverjajo z anketo, ki jo izvedejo na vzorcu več kot 8000 državljanov. Ti morajo odgovoriti na približno 200 vprašanj v zvezi z njihovim življenjem, izobraževanjem, udeležbo v kulturnih dejavnostih, zadovoljstvom z ekološko zaščito in ravnovesjem med delom in zabavo. Da bi se bodoča kraljica, ki se je prav tako izobraževala v Londonu, seznanila s stopnjo sreče med ljudmi, je od maja, ko je kralj napovedal poroko, obiskovala najzakotnejše vasi v državi. In še nekaj: Zmajski kralj, ki ima pravico imeti več žena, je napovedal, da bo Džecun Pema njegova edina kraljica.