Portugalska prošnja za finančno pomoč vprašanje dostojanstva?

Predsednik vlade José Sócrates je, po pisanju agencije Lusa, znova poudaril, da mu dolžnost, ki jo čuti do desetih milijonov državljanov, narekuje, da ne zaprosi Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada za finančno pomoč. Pri tem da ga ne vodita lastna politična kariera ali interes stranke, ampak dolžnost političnega voditelja, da zaupa v državo in narod. V njegovih besedah o izgubi dostojanstva in prestiža v nasprotnem primeru so portugalski mediji prepoznali sporočilo, da Portugalska na svojo pobudo tega koraka zagotovo ne bo naredila. Iz dolžniške krize da se bo poskušala rešiti sama, četudi so, na primer, prejšnji teden obrestne mere desetletnih obveznic presegle 7,5 odstotka. Tuji mediji, AFP, na primer, so Sócratesovo vztrajanje, da bo dobil bitko s krizo, brž znova primerjali z Grčijo in Irsko, ki da sta prav tako do konca zanikali nujo po pomoči.

Tudi v izogib prošnji in zatorej ponižanju Portugalske pred mednarodno javnostjo je finančni minister Fernando Teixeira dos Santos v petek napovedal nove varčevalne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja (letos na 4,6 odstotka, prihodnje leto na tri in leta 2013 na dva odstotka) in spodbujanje gospodarske rasti. Z novim zategovanjem pasu v zdravstvu, javnih podjetjih in sociali, na primer, naj bi prihranili okrog 0,8 odstotka BDP, prav tako je slišati, da bodo prihodnje leto dodatno obdavčili pokojnine, višje od 1500 evrov na mesec, podobno kakor so letos za pet odstotkov posegli v plače tistih, ki zaslužijo več kot 1500 evrov. Pokojnine bodo sicer še naprej zamrznjene in socialni transferji močno okleščeni, pač pa je pričakovati višje davke. Po ministrovih besedah bo vlada nadaljevala tudi strukturne reforme, da bi z njimi pospešila gospodarsko rast, ki je bila lani 1,4-odstotna, medtem ko je portugalski dolg znašal 143 milijard evrov oziroma 83,3-odstotka BDP.

A ker napovedani koraki niso po godu opozicijskim socialdemokratom (PSD) – kakor je brati v medijih, jih ne bodo podprli – je na obzorju še politična kriza. Poglobiti jo utegne tudi razkorak med obljubo vlade, da bo rast letos 0,2-odstotna, medtem ko centralna banka napoveduje 1,3-odstotno krčenje. Evropski komisar za denarne in ekonomske zadeve Olli Rehn je petkovo odločitev portugalske vlade, da bo še bolj zategnila pas, sicer pozdravil.

Obupana generacija

Da je narobe skloniti glavo in si misliti, bo že še bolje, je v soboto sporočalo 160.000 do 280.000 protestnikov iz Lizbone in Porta ter drugih koncev države. Brezposelni, podplačani ter drugače socialno in delovno prikrajšani so ob podpori politike, Levega bloka in Stranke za živali in naravo (PAN), denimo, nevladnih organizacij in številnih drugih, tudi umetnikov, preplavili ulice. Njihovo sporočilo je bilo jasno: življenjske razmere se ne smejo še poslabšati, v revščini in delovni negotovosti ni nikakršne svobode, država je na kolenih. V dneh pred protesti je bilo slišati zahteve po drugačni drži državljanov, ki jih ne bi več vodila želja po oblasti in karieri, temveč bi v ospredje postavili etiko. Kakor marsikje v zahodnem svetu, se tudi na Portugalskem bistri, da je »stari generaciji (politikov) spodletelo« in je čas za novo politiko, 21. stoletja da ni mogoče razumeti skozi optiko prejšnjega. Protestirati, kakor poudarjajo v PAN in povzemajo pri Portugal News, seveda, ni dovolj, treba je domisliti rešitve in jih primerno predstaviti.

Da se pridružijo facebookovskemu gibanju Obupana generacija, ki so ga štirje aktivisti ustanovili pred kratkim, v soboto niso pozivali samo domačinov, ampak tudi Portugalce, ki živijo v tujini, in prav tako Evropejce. V brezupu so napovedali oster boj proti brezposelnosti, podplačanosti, negotovosti delovnih mest, proti prikritemu suženjstvu. Po podatkih organizatorjev je na Portugalskem bodisi brez dela ali živi v pomanjkanju že polovica aktivnega prebivalstva, brezposelnost se je lani dosegla 10,8 odstotka, kar pomeni, da je na cesti okrog 620.000 ljudi, med njimi polovica mlajših od 35 let in več kot desetina takšnih z diplomo. Za obupance se označujejo vsi tisti, stari med 21 in 35 let, ki si ne želijo drugega kakor delati, prejemati za svoje delo plačilo »več kot petsto evrov na mesec« in se končno preseliti iz hiše staršev. Včeraj so nezadovoljstvo z razmerami, v katere je zabredla država, izražali tudi vozniki tovornjakov, za soboto so proteste napovedali sindikati. Kakor obljublja na spletni strani sindikalno združenje CGTP-IN, bo 19. marec dan množične manifestacije, dan za nezadovoljstvo in proteste.