Potrdili smrtno obsodbo za Huseina

Iraško prizivno sodišče je potrdilo smrtno kazen z obešenjem za nekdanjega predsednika Sadama Huseina.

Objavljeno
26. december 2006 16.25
Sadam Husein na sojenju ni zdržal posebej dolgo
Bagdad - Iraško prizivno sodišče je potrdilo smrtno kazen, ki jo je posebno iraško sodišče izreklo nekdanjemu iraškemu voditelju Sadamu Huseinu za zločine proti človečnosti, je sporočil tiskovni predstavnik prizivnega sodišča Raed Džuhi. V skladu z iraško zakonodajo, to pomeni, da naj bi Huseina usmrtili v roku 30 dni po potrjeni sodbi.

Sadam Husein je bil 5. novembra obsojen na smrt z obešenjem zaradi pokola 148 šiitov, pri čemer je šlo za maščevanje za poskus atentata v mestu Dudžail leta 1982. Odvetniki so se na razsodbo pritožili.

Huseinu skupaj s šestim soobtoženimi sodijo še zaradi zaradi genocida med t.i. operacijo Anfal, v okviru katere je v letih 1987 in 1988 potekalo množično prisilno preseljevanje Kurdov na severu Iraka. Pri tem je bilo opustošenih okoli 3000 vasi in ubitih najmanj 10.000 Kurdov, po nekaterih podatkih pa je življenje izgubilo celo kakih 182.000 Kurdov.

Potrjena sodba v prizivnem procesu v primeru pokola šiitov pomeni, da se bo proces zaradi operacije v Anfalu avtomatično zaključil. Sodbo morata sicer potrditi še iraški predsednik Džalal Talabani in oba iraška podpredsednika.

Pozavalci razmer v Iraku menijo, da bi usmrtitev Huseina izzvala srdite reakcije njegovih podpornikov, zato domnevajo, da smrtne kazni ne bodo izvršili javno.

Usmrtitev v vsakem primeru

Kot je povedal Džuhi, iraški sodni sistem zagotavlja, da bo smrtna kazen izvedena tudi v primeru, če razsodbe ne bodo potrdili Talabani in podpredsednika. Prizivno sodišče bo razsodbo izvedlo, saj je za to "pooblaščeno z zakonom", je še pojasnil tiskovni predstavnik prizivnega sodišča.

Huseinu in sedmim soobtoženim so na sojenju v Bagdadu, ki se je začelo 19. oktobra lani, sodili zaradi uboja 148 državljanov, odvzema svobode 399 družinam ter uničenja domov in zemlje v Dudžailu. Husein je bil v omenjenem kraju tarča poskusa atentata, maščeval pa naj bi se s pobojem večine prebivalcev.

Husein je na razpravi 1. marca priznal, da je v 80. letih prejšnjega stoletja ukazal sojenje šiitom iz Dudžaila, ki so jih nato usmrtili, in da je ukazal zaplembo njihove zemlje, pri tem pa vztrajal, da to ni bil zločin. Dejal je tudi, da bi morali soobtožene izpustiti, saj so le izvrševali njegove ukaze.

Potrdili tudi druge smrtne kazni

Neimenovani vir je povedal, da je prizivno sodišče potrdilo smrtno kazen tudi za Huseinovega polbrata in vodjo obveščevalne enote med pokolom v Dudžailu Barzana al Tikritija ter prvega moža iraškega revolucionarnega sodišča, ki je prebivalcem tega kraja izreklo smrtno kazen, Avada Ahmeda al Bandarja.

V primeru nekdanjega podpredsednika Taha Jasina Ramadana je prizivno sodišče menilo, da je dosmrtna zaporna kazen, ki mu jo je dosodilo sodišče nižje stopnje, preblaga, zato je zadevo poslalo nazaj v obravnavo. Ramadan je bil obsojen naklepnega umora v Dudžailu.

Sojenje so vseskozi po televiziji spremljali v Iraku in na Bližnjem vzhodu. Sadam je moral zaradi ognjevitih političnih besednih napadov neprestano zapuščati sodno dvorano, njegov polbrat pa je na obravnavo nekoč prišel zgolj v spodnjem perilu in se pred sodnike usedel tako, da jim je kazal hrbet.

V času sojenja so bili ubiti trije odvetniki na strani obrambe in ena priča.

V iraških bombnih napadih 14 mrtvih

V jugozahodnem delu Bagdada je v jutranjih urah v treh sočasnih eksplozijah avtomobilov bomb umrlo najmanj 14 ljudi, več jih je ranjenih.

Po navedbah ameriške vojske pa so med opravljanjem varnostnega pregleda v Bagdadu v bombnih eksplozijah bili ubiti tudi trije ameriški vojaki. Skupno število ameriških vojakov, ki so bili ubiti v vojni v Iraku, se je tako povzpelo na 2975, s tem pa je preseglo število žrtev, ki so umrle v terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.

Oboroženi moški pa so ugrabili iraškega predstavnika iz ministrstva za trgovino Muhanada Ahmeda Saleha, ki je iz svojega doma v sunitskem predelu Bagdada krenil na delo.