Potrpežljivost

Evropski uniji še ni uspelo doseči povsem enotnega stališča glede predloga Marttija Ahtisaarija o njegovem predlogu prihodnjega statusa Kosova.

Objavljeno
30. marec 2007 21.12
Peter Žerjavič, dopisnik Dela iz Berlina
Evropski uniji še ni uspelo doseči povsem enotnega stališča glede predloga Marttija Ahtisaarija o njegovem predlogu prihodnjega statusa Kosova. Strinjajo se sicer v podpori njegovim naporom, a vprašanja se postavljajo o podrobnostih načrta, ki Kosovu zagotavlja neodvisnost od Srbije, in časovnem okviru njegovega uresničevanja. Odločitev o statusu Kosova bi lahko bili sprejeta že junija. To je za skeptike prenagljeno. V Bremnu so svoje pomisleke glasno izražale Grčija, Romunija in Slovaška, vsaka s svojo argumentacijo in vsaka z lastnimi težavami, ki bi utegnile imeti takšno ali drugačno zvezo s kosovskim problemom.

Različna stališča o ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih so ena od temeljnih šibkih strani povezave, razdor v času Iraka je bil le vrh ledene gore. Kljub temu lahko pričakujemo, da bo v EU po potrpežljivem obravnavanju zadeve prišlo do poenotenja. Težko bi si predstavljali, da bi denimo, nestalna članica varnostnega sveta Združenih narodov Slovaška vztrajala pri svojem stališču in pri odločanju o statusu Kosova glasovala drugače kot druge evropske države v njem. In bi se, konec koncev, postavila na stran Rusije. Ne glede na težavnost kosovskih dilem ima tudi za njih enotnost Unije večjo težo.

Ukvarjanje z Rusijo in njenim razmeroma nepopustljivim stališčem bo ključni izziv vodilnih evropskih držav in ZDA. Kosovo je evropski problem, po drugi strani je negotovo, do katere mere je Rusija pripravljena zaostrovati odnose z Zahodom glede strateško ne posebno usodnega kosovskega vprašanja. Da bi bilo o usodi Kosova odločeno v trgovini med velikimi silami sicer ni najbolj zaželen scenarij, a najbrž je najbolj verjeten. Težji zalogaj za EU bodo naloge po kosovskem dnevu D.

Pokrajina je v katastrofalnem gospodarskem in socialnem položaju. Ne samo napovedana milijardna pomoč, od katere je Kosovo življenjsko odvisno, poskrbeti bi morali tudi, da je sposobno preživeti samo. Takšna je tudi naloga na širšem balkanskem področju. Na njem EU, obremenjena z lastnimi težavami, nima niti strategije, ki bi sivi lisi sredi stare celine zagotovila dolgoročno stabilnost, mir in blaginjo. Razpletanje kosovskega vozla bo spet priložnost za razmislek o tem.