Tiskane izdaje
New York – Nič kaj prijeten ni bil pogled na štiri osrednje strani v včerajšnjem časniku New York Times, na katerih so objavili fotografije 2000 mrtvih pripadnikov ameriških oboroženih sil, ki so doslej izgubili življenje v najdaljši vojni v zgodovini ZDA.
A čeprav se v Afganistanu še vedno bori kakih 84.000 ameriških vojakov, naraščajoča večina njihovih rojakov doma pa tej vojni odločno nasprotuje, skoraj enajst let trajajoči maščevalni pohod proti organizatorjem terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001 ni postal del letošnjega predvolilnega obstreljevanja med demokratskim predsednikom Barackom Obamo in njegovim republikanskim izzivalcem Mittom Romneyjem.
Pred štirimi leti sta bili »neumna« iraška vojna in »upravičena« afganistanska vojna, kakor je dve tedanji največji ameriški vojaški posredovanji v tujini označil Obama, pomembna predvolilna tema. Demokratski kandidat, ki je pozneje postal prvi temnopolti predsednik v zgodovini, je obljubljal, da bo neumno vojno končal čim prej, tisto upravičeno pa stopnjeval, dokler Washington ne doseže svojih ciljev. Obe obljubi je izpolnil, čeprav kritiki trdijo, da je pri prvi zgolj izpolnil načrte svojega republikanskega predhodnika Georgea Busha mlajšega, pri drugi pa mu očitajo, da ZDA po vseh njegovih okrepitvah niso nič bližje »zmagi«, kakorkoli jo že kdo definira.
Toda vojna pod Hindukušem, ki ji po zadnji javnomnenjski raziskavi agencije AP nasprotuje 66 odstotkov Američanov, zagovarja pa jo le še 27 odstotkov, ni postala vroča tema v letošnjem predvolilnem letu, v katerem bi radi republikanci preusmerili pozornost na menda grozljive gospodarske rezultate sedanje administracije. Čeprav se kar 60 odstotkov registriranih ameriških volivcev zavzema za takojšnji umik iz Afganistana, »ni še noben oboroženi spopad, v katerem so se znašli ameriški sinovi in hčere, vse od začetka korejske vojne v zgodnjih 50. letih prejšnjega stoletja, ki je bila precej krajša, a bolj intenzivna, pritegnil tako malo pozornosti javnosti«, so včeraj ugotovili na ameriški televiziji NBC.
V najdaljši ameriški vojni je padlo manj kot pol toliko »sinov in hčera« kakor v Iraku, od koder so domov poslali več kot 4480 krst. Lani je več pripadnikov ameriških oboroženih sil storilo samomor (278), kakor pa jih je umrlo na afganistanskih bojiščih (247). Toda analiza New York Timesa je pokazala, da je minilo skoraj devet let, preden je v Afganistanu umrl tisoči ameriški vojak, za smrt naslednjih tisoč pa je bilo potrebnih le zadnjih 27 mesecev zaostrenega vojskovanja. Povprečna starost umrlih vojakov je bila 26 let, tri četrtine je bilo belopoltih. Samo julija je bilo v Afganistanu ubitih 40 ameriških vojakov, avgust pa utegne dohiteti žalostni rekord prejšnjega, najbolj smrtonosnega letošnjega meseca. Podatek, ki najbolj skrbi Pentagon, je, da je ta mesec vsaj deset od 31 ameriških žrtev padlo pod streli afganistanskih zaveznikov, ki bi morali konec leta 2014 v celoti prevzeti nadzor nad varnostjo v svoji državi.
Kostanj v žerjavici
Republikanska kandidata za predsednika in podpredsednika države Romney in Paul Ryan sta se razpravi o Afganistanu doslej izogibala, tako kakor se zaradi pomanjkanja kakršnih koli izkušenj na sploh nista pretirano spuščala v pogovore o mednarodni politiki. »Če bosta vidva prevzela Washington, kaj bosta naredila s tisto prekleto zmešnjavo v Afganistanu?« ju je pred dnevi na predvolilnem shodu vprašal eden od pristašev. Romney, ki je nekoč kritiziral Obamo zaradi napovedi in prehitrega umika izpod Hindukuša, je odgovoril zgolj, da bo v nasprotju s sedanjim predsednikom znal bolje razložiti ljudstvu, zakaj se tam ZDA borijo. Včeraj je njegov odgovor Obamova svetovalka Stephanie Cutter na televiziji MSNBC primerjala z izmikanjem nekdanjega republikanskega predsednika Richarda Nixona, ki leta 1968 ni imel pojma, kaj storiti v Vietnamu, a je napovedoval skrivnostni tajni načrt, ki da ga bo predstavil po volitvah.
