Združeni narodi so 31. oktober sicer že pred časom določili za dan, ko bo na svet privekal sedemmilijardti človek. Deklica se je sicer rodila dve minuti prezgodaj, a po mnenju zdravnikov vseeno dovolj blizu polnoči, da ji je pripadel laskavi naziv. Pred tem so sicer napovedovali, da bo sedemmilijardti Zemljan na svet prijokal v Indiji in da bo deček.
Pet- in šestmilijardta Zemljana sta se sicer rodila veliko bližje Sloveniji. Danes štiriindvajsetletni Matej Gašpar iz Zagreba se je rodil 11. julija 1987, v času študentskih športnih iger, univerzijade v Zagrebu. Tudi zaradi tega je bil simbolično in uradno evidentiran kot petmilijardti zemljan, njegov rojstni dan pa so razglasili za dan svetovne populacije. Šestmilijardti Zemljan pa je postal Adnan Nević, ki se je 12. oktobra 1999 rodil v Sarajevu.
Vsako minuto nas je 152 več
Kot smo na Delu že pisali, človeška populacija trenutno raste s tempom okrog 80 milijonov ljudi na leto, to je 220.000 ljudi več na dan, 9000 na uro, 152 na minuto oziroma 2,5 človeka na sekundo. Hitra rast se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Po zadnjih projekcijah bo človeštvo že leta 2050 štelo 9,3 milijarde ljudi, ob koncu 21. stoletja pa okroglih deset milijard, kar nakazuje postopno upočasnjevanje rasti.
Toda v Skladu OZN za prebivalstvo (UNFPA), kjer so pripravili zadnje poročilo o svetovnem prebivalstvu, opozarjajo, da bi lahko že razmeroma majhna odstopanja stopnje rodnosti navzgor, predvsem v najbolj obljudenih državah, dala precej drugačne rezultate. V tem primeru bi človeštvo preseglo desetmilijardto mejo že pred letom 2050, ko bi bilo na svetu 10,6 milijarde ljudi, do leta 2100 pa bi se njihovo število povzpelo že na 15 (!) milijard.