PR-agencije: Loščenje podobe Kremlja na Zahodu

Moskva – Odmevni članek ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem je apeliral proti vojaškemu posredovanju v Siriji, je bil v New York Timesu objavljen po zaslugi ameriške PR-agencije Ketchum. Ta že od leta 2006 Kremlju za velike denarce pomaga loščiti podobo na Zahodu.

Niso se zgražali samo nad Putinovo hipokrizijo, ampak tudi nad oglaševalsko industrijo. »Ameriško podjetje, ki deluje v relativno svobodnem in demokratičnem okolju, bi moralo dvakrat premisliti, preden se odloči za promocijo Putina. Zame je to naravnost odvratno,« je bila kritična Anna Neistat, pomočnica direktorja človekoljubne organizacije Human Rights Watch. Po mnenju urednika poslovnega tednika PRWeek Steva Barretta gre za razumljivo poslovno odločitev: »Rusija nikakor ni Severna Koreja ali nacistična Nemčija, ampak polnopravna članica skupine G8 in globalna igralka na diplomatskem parketu.«

Ketchum je v zadnjih sedmih letih s Kremljem zaslužil 18 milijonov evrov, so pokazali podatki nevladne organizacije ProPublic s sedežem v Washingtonu, ki spremlja tuje lobiranje v središču ameriške politične moči. Omenjeno področje ureja zakon o registraciji tujih agentov (FARA), ki so ga v Združenih državah Amerike sprejeli leta 1938 kot odgovor na okrepljeno nacistično propagando. Skladno z njim se morajo na ameriškem pravosodnem ministrstvu registrirati vsi posamezniki in organizacije, ki predstavljajo tujce. Podoben zakon o registraciji »tujih agentov« so lani sprejeli tudi v Rusiji, kar je Zahod ostro kritiziral, češ da je to pripravljanje terena za dokončen obračun z nezaželenimi elementi.

Ruska vlada še zdaleč ni edina, ki sodeluje z washingtonskimi lobističnimi podjetji. »Vlade iz vsega sveta za lobiranje v ameriški prestolnici zdaj namenjajo 370 milijonov evrov,« je pojasnil Ben Freeman, avtor knjige Zunanja politika na dražbi (The Foreign Policy Auction), v kateri razkriva, da so ameriški lobisti med drugim zastopali tudi pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija in odstavljenega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka.

Volja večine

Po zadnjem poročilu pravosodnega ministrstva v ZDA zastopajo interese 140 držav, od Kitajske, Nemčije in Japonske do nepriznane armenske enklave Gorski Karabah. »Zunanjepolitične odločitve ameriške vlade imajo velik vpliv na države po vsem svetu,« je Justin Elliot iz ProPublike pojasnil velik interes po vplivanju na odločitve ameriških zakonodajalcev.

Putinov komentar še teden dni po objavi buri duhove. Na pismo predsednika ameriškega kongresa za oborožene sile Bucka McKeona, v katerem je zapisal, »da Američani niso bedaki, saj se zavedajo brezobzirnega kratenje človekovih pravic v Rusiji«, je v ponedeljkovi izdaji Moscow Timesa odgovoril Bruce Fein, ameriški odvetnik, predsednik komisije za obveščevalno dejavnost in vojne v tujini ter avtor knjige Ameriški imperij pred padcem (American Empire Before The Fall).

Naštel je vse zgrešene ameriške intervencije – strmoglavljenje demokratično izvoljenega iranskega premiera in gvatemalskega socialističnega predsednika, poskus strmoglavljenja Fidela Castra, vietnamsko vojno, invazijo Dominikanske republike, vojaški udar proti čilskemu predsedniku Salvadorju Allendeju pa vse do strmoglavljenja Sadama Huseina in Moamerja Gadafija – in poudaril, da intervenciji v Siriji nasprotuje večina Američanov in celo kongresnikov ter da Putin čez lužo uživa enako podporo kot kongres. Svoj zapis je sklenil z ugotovitvijo, da »je zgodovina na strani tistih, ki zastopajo, ne pa nasprotujejo volji večine«.