Tiskane izdaje
New York – Reforma zdravstvenega zavarovanja, ki je v ZDA kot zadnjo razvito državo uvedla (skoraj) obvezno zdravstveno zavarovanje, je pred dvema letoma nekoliko okrušena preživela ustavno presojo. A jo znova čaka pravni preizkus, saj sta dve sodišči povsem različno tolmačili enega od temeljnih določil
Toda le nekaj ur kasneje je prizivno sodišče v Virginiji (skupaj jih je v ZDA trinajst) povsem nasprotno ugotovilo, da je izdajanje davčnih olajšav povsem v skladu z duhom zakona in da dobesedno branje pritožbenikov »kaže na močno popačen poskus, da bi pregovornega slona stlačili v pregovorno mišjo luknjo«. Angleški pregovor namreč pravi, da slona ne moreš skriti v mišjo luknjo, hkrati pa doktrina »slon v mišji luknji« označuje pravni pristop, po katerem zakonodajalec ne spreminja temeljnih določil zakonodaje z nejasnim besedilom ali postranskimi predpisi. Tako se razlikuje od tekstualnega pristopa, po katerem je za tolmačenje zakonodaje odločilen njen tekst, ne pa s kakšnim namenom je bila sprejeta.
Nujne subvencije
Davčne subvencije so eden od osrednjih stebrov Obamove reforme, saj je na zvezni tržnici sklenilo zavarovanje okoli 5,4 milijona ljudi, pri čemer jih okoli 87 odstotkov prejema državno pomoč. Brez nje bi tako rekoč ostali brez zdravstvenega zavarovanja, saj povprečno zavarovanje stane 345 dolarjev na mesec (okoli 256 evrov), povprečna davčna olajšava pa znaša 276 dolarjev na osebo (okoli 205 evrov), kar zniža stroške na le 69 dolarjev (okoli 51 evrov) mesečno.
»Ni potrebna izbrana pravna diploma za razumevanje, da je kongres hotel vsakemu Američanu omogočiti dostop do davčne olajšave, s katero lahko zniža stroške svojega zavarovanja, ne glede na to, kdo upravlja zdravstvene tržnice,« je nemudoma sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest. Bela hiša je napovedala, da bo zaprosila prizivno sodišče v Washingtonu za revizijo svoje odločitve, kar pomeni, da bi o njej odločalo vseh enajst članov, pri čemer so jih sedem imenovali demokrati.
Če bo washingtonsko sodišče kljub temu vztrajalo pri prvotni odločitvi, bo nastal tako imenovani razcep okrožij, kar pomeni, da sta dve enakovredni prizivni sodišči različno tolmačili isti zakon, končna razlaga pa bo v rokah vrhovnega sodišča. To je pred dnevi že zadalo manjšo rano reformi, ko je sklenilo, da lahko imajo tudi (določena) podjetja verska načela, zaradi česar jim ni treba plačevati zaposlenim dela zavarovanja, ki pokriva stroške za kontracepcijo. Po drugi strani je sodišče v kompleksni razsodbi pred dvema letoma potrdilo, da je reforma skladna z ustavo.
Sodni spopad
Konservativni del ameriške politike se od sprejema Obamacara trudi, da bi ga zminirali (v kongresu so o tem glasovali kar 54-krat), sedanji napad nanj pa so pripravljali vrsto let, saj menijo, da je to njihova zadnja in hkrati najboljša možnost, da zvezni program izvotlijo do neprepoznavnosti. Tako so aktivisti desnice od sprejema reforme lobirali v parlamentih posameznih zveznih držav, naj ne ustanovijo svojih zdravstvenih tržnic, in tako prisilili Washington, da jih ustanovi namesto njih. Bolj ali manj jih je uslišalo 36 zveznih držav, večinoma tistih z republikansko večino.
Podobna razmerja se kažejo tudi na sodiščih. Reformi močno nasprotujejo štirje najbolj konservativni vrhovni sodniki, med prvim odločanjem jo je rešil predsednik sodišča John Roberts, ki je takrat glasoval skupaj s štirimi liberalci. Tudi na pritožbenem sodišču v Washingtonu sta v torek odločitev proti Obamacaru sprejela sodnika, ki so ju imenovali republikanci. Medtem je tretji, Harry Edwards, ki so ga imenovali demokrati, v ločenem mnenju njuno razlago imenoval »ne ravno prikrit poskus za iztrebljenje zakona«.
Če so republikanci pridobili na svojo stran 36 zveznih držav in tako v štirih letih pripravili dobro podlago za napad na reformo, ni držal rok križem niti predsednik Obama. V poldrugem mandatu je z imenovanjem novih sodnikov republikance na obeh prizivnih sodiščih, tako v Washingtonu kot v Virginiji, potisnil v manjšino in Beli hiši zagotovil prijaznejšo presojanje. Zato bodo nasprotniki reforme pritožbo bržčas naslovili na vrhovno sodišče, ki je mnogo manj predvidljivo.
