Vzhodnonemške dežele kot problem: kaj so naredili narobe pri združevanju?

Čeprav je nekdanja Vzhodna Nemčija po združitvi hitro napredovala, so prebivalci nezadovoljni in stresajo jezo na sredinske stranke.

Objavljeno
03. oktober 2018 10.05
Posodobljeno
03. oktober 2018 10.40
Berlinski zid je padel 9. novembra 1989. Danes pa Nemci praznujejo dan enotnosti. Foto Reuters
Berlin – Konec decembra bo Nemčija združena dlje časa, kot sta jo razdeljevala zid in bodeča žica, a kljub ogromnemu napredku novih dežel, zelo prizadetih po pol stoletja enopartijskega centralnega gospodarstva in sovjetske nadvlade, te ostajajo »Osten«. Zaradi enormne pomoči z zahoda nobena vzhodnoevropska država ni premagala nazadovanja bolje in hitreje od nekdanje Vzhodne Nemčije, toda nacionalistična AfD tam že premaguje sredinske stranke.

Z 98 odstotki so plače po kolektivnih pogodbah v nemških vzhodnih deželah skorajda izenačene s tistimi na zahodu, pokojnine bodo do leta 2024, so poudarili v vladnem poročilu o položaju v novih vzhodnih deželah. Mesta, kot so Dresden, Potsdam ali Görlitz, bi lahko ali bodo kmalu lahko tekmovala z najlepšimi na svetu, tako čudovito so jih prenovili z zahodnim denarjem, prav tako vso drugo infrastrukturo. Napredek je osupljiv za vsakogar, ki je kdaj obiskal Nemško demokratično republiko. Nove nemške dežele so bile ob padcu berlinskega zidu videti, kot da v njih pred petimi desetletji niso obnovili nobene ceste ali hišnega pročelja, zato pa so povsod gradili kolonije blokov »Platenbaute«, s katerimi so se po kakovosti gradnje in enoličnosti kosali le še plastični avtomobili znamke Trabant.

image
Nemčija - Foto Delo Igd
Razvpiti »trabiji« so že zdavnaj izginili z obnovljenih vzhodnonemških cest, socialistični bloki so z balkoni in drugimi izboljšavami vsaj v velikih mestih vse bolj priljubljena rešitev stanovanjskega problema. Vzhodni Nemci so kljub temu nezadovoljni in stresajo jezo na sredinske stranke. Skrajna desnica, ki meji na neonacizem ali je že globoko v njem, je v številnih vzhodnih deželah veliko močnejša kot drugje, čeprav na vzhodu živi neprimerljivo manj tujcev, proti katerim se borijo. Že skrajnodesničarske demonstracije v saškem Chemnit­zu so z nacističnimi pozdravi in preganjanjem tujcev pretresle državo ter zaradi omalovažujočih izjav tedanjega predsednika domače obveščevalne službe BfV povzročile resno vladno krizo. Zdaj so razkrili še domnevno teroristično skupino »Revolucija Chemnitz«, ki jo sumijo načrtovanja nasilnega spodkopavanja pravne države. Nekateri izmed osmih aretiranih naj bi izhajali iz krogov prav tako vzhodnonemške morilske skupine Nacionalsocialistično podzemlje (NSU), katere moška člana sta skoraj desetletje nemoteno ubijala večinoma turške priseljence.


 

»Globoka država« na nemškem vzhodu


Konec decembra bo Nemčija združena dlje časa, kot sta jo razdeljevala zid in bodeča žica.
 


Kako razširjena je skrajnodesničarska »globoka država« na nemškem vzhodu, ki je pod komunizmom izpustil zahodno samoizpraševanje o krivdi za Adolfa Hitlerja in nacizem, ­doživel ni niti množičnega navala gastarbajterjev? Ti so vsem težavam z njimi navkljub številnim ­zahodnim Nemcem približali »multikulti« način življenja. Čeprav se tudi na zahodu države mnogi ­upirajo zadnjemu migrantskemu valu, so relativne razsežnosti tega upora ­precej manjše kot na vzhodu. Kaj so pravi vzroki za vzhodnonemško nezadovoljstvo? »Vzhodnonemška gospodarska moč je od 70 do 80 odstotkov ­zahodnonemškega povprečja, kar je velika ­razlika,« je v telefonskem pogovoru za Delo ­povedal ­profesor Joachim Ragnitz iz dresdenske podružnice inštituta Ifo. »Vzhod ima številne ­strukturne ­posebnosti, saj ­gospodarstvo temelji na malih podjetjih, zelo malo velikih ima sedež v vzhodnih deželah. Po združitvi se ni veliko velikih ­podjetij preselilo na vzhod, zato je gospodarsko ­blagostanje manjše.«

image
Mesta, kot so Dresden (na fotografiji), Potsdam ali Görlitz, bi lahko ali bodo kmalu lahko tekmovala z najlepšimi na svetu, tako čudovito so jih prenovili z zahodnim denarjem, prav tako vso drugo infrastrukturo. FOTO: Matthias Rietschel/Reuters


Skrajnodesničarski ekscesi pretijo razvoju nemškega vzhoda.


Dresdenski strokovnjak je spomnil na močno izseljevanje v ­devetdesetih letih minulega ­stoletja in pozneje, ko so se izselili na zahod številni mladi, ambiciozni in inovativni ljudje. ­»Manjka ­demografski potencial, ki bi ­prinesel dinamiko.« Kaj je bilo narobe z združevanjem ­Nemčije? ­»Največja napaka je bil prenos ­zahodnih regulacij na vzhod, to je bilo za ­številne vzhodne Nemce preveč,« je ocenil strokovnjak in na seznam napak dodal tiste, ki so jih zagrešili med privatizacijo. »Ljudem so obljubljali hitro izenačitev standarda z zahodnim, kar je šlo veliko počasneje.«
 

Pomanjkanje samozavesti


Nemški vzhod je na boljšem kot druge vzhodnoevropske države, a so si te ustvarile blagostanje same, zaradi česar so bolj samozavestne. Ali lahko skrajnodesničarski ekscesi še poslabšajo položaj? »Vsekakor je to velika grožnja. Vedeti pa moramo, da niso vsi vzhodni Nemci skrajni desničarji, gre za majhen sloj prebivalstva. A je nasprotovanje nacionalistični politiki manj izraženo kot na zahodu, kar lahko privede do tega, da se bo tuja delovna sila izogibala vzhodu. To bi poslabšalo možnosti za razvoj.« Morda tudi zato v vladnem poročilu o novih nemških deželah poudarjajo priložnosti za podjetnike ter ukrepe za nadaljnje izboljšanje kakovosti življenja. »Izgradnja vzhoda je že dolgo zgodba o uspehu,« so zapisali, a bodo morali to dokazati tako tamkajšnjim prebivalcem kot vsem drugim, ki bi se radi priselili tja, pa imajo morda spet pomisleke.