Preboj?

Edini konkretni dosežek je odblokiranje hrvaških pristopnih pogajanj, na katerih so v pičle pol ure odprli šest in začasno zaprli pet poglavij pravnega reda, kar je v trenutku izboljšalo bilanco procesa.

Objavljeno
02. oktober 2009 22.35
Božo Mašanović
Božo Mašanović
Samuel Žbogar je na nadaljevanje slovensko-hrvaških pogajanj o rešitvi problema meje med državama prišel »pripravljen na vse«, torej z mandatom vlade in državnega zbora, da parafira predlog sporazuma o arbitraži. Optimistično pričakovanje ministra, da bo dogovor »udejanjen konkretno tudi na papirju«, se - vsaj tokrat - ni uresničilo. Po formalni plati zato, ker Gordan Jandroković ni imel pooblastila za parafiranje, saj se bo hrvaški sabor razprave lotil šele, ko bo na mizi končno besedilo sporazuma. Očitno je torej, da vse podrobnosti še niso usklajene, zato bo potreben »tehnični sestanek« med izvedenci obeh držav.

Edini konkretni dosežek je torej odblokiranje hrvaških pristopnih pogajanj, na katerih so v pičle pol ure odprli šest in začasno zaprli pet poglavij pravnega reda, kar je v trenutku izboljšalo bilanco procesa, ki bo konec tedna obhajal četrto obletnico. Preboj po desetih mesecih popolnega zastoja je sprožil izjave zadovoljstva in celo vzhičenosti, čeprav kandidatka ne bi smela prezreti, da je včeraj šele odprla nekaj izjemno težkih poglavij z zajetno in zelo zahtevno zakonodajo (kmetijstvo), ki jih bo že v prihodnjih mesecih treba pripraviti za začasno zapiranje. Kajpak, če bi v Zagrebu dejansko radi končali širitveni dialog do srede prihodnjega leta, ki je novi ciljni rok pristopnega procesa.

Blokada je torej odpravljena - razen treh poglavij, kjer ima Slovenija vsebinske pripombe -, toda vse ovire še zdaleč niso premagane. Hrvaške oblasti bodo morale prepričati haaškega tožilca Sergea Brammertza in kar štiri članice Unije, da dosledno sodelujejo z Ictyjem, ter naposled spraviti z dnevnega reda tudi doslej neuresničeno privatizacijo šestih ladjedelnic. Le tako bodo lahko odprli še preostali dve poglavji, treba pa je tudi uresničiti reforme in zakonodajo na nič manj kot desetih področjih (ki jih Slovenija ni blokirala), pri katerih že skoraj leto dni (od 19. decembra lani) niso dosegli napredka, ki bi omogočil začasno zapiranje.

Če bo za uskladitev besedila arbitražnega sporazuma res potreben samo en tehnični sestanek, je sklenitev dogovora o načinu reševanja mejnega problema zgolj vprašanje časa. Sklepna faza pristopnih pogajanj v letu 2010 pa bo, kot je poudaril Carl Bildt, »potekala tako hitro, kot nam bo dopuščala kandidatka«. Žogica je odslej na hrvaški strani.