Pred volitvami v bundestag: kdo bo prepričal še neodločene volivce?

Berlin – Če bo televizijski dvoboj dolgočasen, je Angela Merkel že zmagala na volitvah, so ocenjevali pred soočenjem krščanskodemokratske kanclerke Nemčije in njenega socialdemokratska izzivalca. Dvoboj ni bil dolgočasen in je tudi dobro razkril številne pomembne dileme sodobne Nemčije.

Socialdemokrat Peer Steinbrück je na začetku predvolilne kampanje naredil toliko napak, da je v nedeljo zvečer pred kamerami televizijskega soočenja dobil zadnjo možnost za izboljšanje slabega vtisa, zaradi katerega sta se na vseh dosedanjih raziskavah javnega mnenja dve tretjini vprašanih odločali za kanclerko. Socialdemokratski kanclerski kandidat je priložnost izkoristil, pokazal se je v svojem starem slogu odrezavega zagovornika levosredinskih idej in si že s tem izboljšal svoj položaj. Njegova krščanskodemokratska nasprotnica, veteranka televizijskih soočenj, je tradicionalno dobro zagovarjala svoja stališča, a to ni bila nobena novica. Zadnje ankete sicer še vedno kažejo prepričljivo prevlado CDU/CSU nad SPD, a z devetintridesetimi za dva odstotka nižjo od dosedanjih.

V zadnjih treh tednih pred volitvami 22. septembra imajo Nemci še dovolj časa, da dobro premislijo o stališčih obeh kanclerskih kandidatov ter tudi o tem, kakšne politične povezave naj državo vodijo v prihodnjih štirih letih. Peer Steinbrück jih prepričuje, da je njihova država v zastoju, iz katerega jih bo popeljal sam, da se bo zavzel za Nemčijo, ki bo gospodarsko močna zato, ker bo socialno pravična. Boril se bo za finančno enakopravnost moških in žensk, za dostopno otroško varstvo, za finančno zdravje občin. Mnogim ljudem je bolje kot pred štirimi leti, takšne zaposlenosti še nismo imeli še nikoli in tudi vsem mladim lahko ponudimo izučevanje za poklic, je nasprotno poudarila Merklova, ki v svoji Nemčiji vidi sidro stabilnosti in gospodarske rasti in to celo med divjanjem finančne in gospodarske krize. Sedanja kanclerka bi rada državo enako vodila naprej.

Nasprotnika se v televizijskem soočenju, ki so ga vodili Anne Will, Maybrit Illner, Peter Klöppel in Stefan Raab, nista spustila v osebna obtoževanja, zato pa sta se ostro spopadla pri argumentih. Steinbrück verjame, da v državi še nikoli ni toliko ljudi delalo za nizko plačilo, sam bo, če bo dobil priložnost, več kot sedmim milijonom zagotovil najnižji dohodek 8,50 evra na uro, pomagal bo tudi tistim, ki morajo zdaj socialne službe prositi za dodatek za plačevanje najemnin. Rad bi si prizadeval, da bodo imeli današnji otroci boljše možnosti kot njihovi starši, posodobil bi tudi infrastrukturo in poskrbel za nižje cene električne energije. Kanclerka odgovarja, da so za najnižje dohodke najbolj pristojni delodajalci in sindikati, ki so v medsebojnem dogovarjanju poskrbeli že za milijone, sama pa si bo prizadevala, da dobrega gospodarskega položaja ne bi poslabšali, še posebej ne z nepremišljenim poviševanjem davkov. Med tistimi, ki veliko zaslužijo, so tudi samostojni podjetniki in obrtniki, ki ustvarjajo delovna mesta, po njenem prepričanju pa so razlike med revnimi in bogatimi manjše, če je delovnih mest več in ne manj. Kanclerka poudarja, da so v minulih štirih letih ustvarili skoraj 1,9 milijona novih delovnih mest, od tega 1,2 milijona s polnim delovnim časom in vsemi pripadajočimi prednostmi.

Socialdemokratski prvak je nasprotnico izzval z vprašanjem, zakaj se je v času ugodnih obresti povečal skupni dolg države. Merklova je odgovorila, da se je ta dolg kopičil že pri njenih predhodnikih, sama pa bo leta 2015 začela zmanjševati. Če ni bilo osebnih napadov, pa je bilo v prvem in zadnjem televizijskem soočenju med kanclerskima kandidatoma Nemčije vseeno dovolj bodic: Peer Steinbrück je svojo nasprotnico navedel k obljubi, da ne bo pristala na uvedbo avtocestnih cestnin, za katere se zavzema njen bavarski partner Horst Seehofer, Merklova je poskrbela, da so gledalci dobro slišali Steinbrückovo zatrjevanje, da je potrebno zmanjšati pokojnine državnih uradnikov.

Med temi so tudi policisti, učitelji in vojaki, ki veliko delajo za nizke plače, zdaj pa naj bi jim še znižali pokojnine? Zato pa je socialdemokratski kanclerski kandidat sedanji vladi očital, da ni naredila dovolj za rast v Grčiji in drugih evrskih državah v krizi, sam bi tem ponudil Marshallov načrt, s kakršnim so po drugi svetovni vojni prerodili Nemčijo. Pogosto ni šlo za krizo zadolževanja, ampak za krizo bančnega sistema in sam s tem ne bi obremenjeval davkoplačevalcev, ampak tiste, ki so za to odgovorni, je poudaril Peer Steinbrück, kanclerka pa od držav, ki jim pomagajo, pričakuje tudi lastne napore za povečanje konkurenčnosti, sicer pa je z vsem, kar so sklenili, soglašal tudi bundestag in v njem tudi največja opozicijska stranka. Sploh pa bo njenem prepričanju v zadnjem času obresti v Nemčiji malo naraščajo, drugje pa upadajo, kar kaže, da se položaj počasi normalizirala. »Gre za to, da investitorji vedo za našo privrženost evru, pa tudi zato, da lahko evropski proizvajalci prodajajo v druge države sveta,« meni kanclerka Merklova.

Nemška kandidata za najvišji vladni položaj v državi sta se spopadla tudi zaradi prisluškovanj ameriških obveščevalnih služb in vprašanja vojaškega posredovanja v Siriji, po soočenju pa sta oba praznovala zmago. Kanclerka se je srečala s svojimi navijači, med katerimi je bila tudi vrsta njenih ministrov, socialdemokratski izzivalec pa je s strankarskimi in drugimi prijatelji odpravil na kozarec piva v priljubljeni berlinski klub. Poročajo, da si je televizijski dvoboj ogledalo sedemnajst milijonov ljudi, od katerih mnogi zdaj razmišljajo, koga bi volili. Za Nemčijo pa ne bo odločilno le, koliko se jih bo odločilo za CDU/CSU ali SPD, ampak tudi, koliko glasov bodo dobili liberalci, zeleni, levica - ter tudi stranke, ki ne bodo uspele v parlament, bodo pa nekaj dragocenih glasov odvzele velikim.