Tiskane izdaje
Kot je tvitnil francoski finančni minister Bruno Le Maire, bo takoj zagotovljenih 500 milijard evrov. Pozneje naj bi bila zagnan tudi sklad za oživljanje gsopodarstva.
Znesek 500 milijard evrov je seštevek posojilne pomoči podjetjem v okviru Evropske investicijske banke (EIB) v vrednosti 200 milijard, posojil za pomoč pri zaposlitvah (100 milijard) in previdnostnih posojil iz ESM (po dosedanjih ocenah do 240 milijard). »To je dobro sporočilo za državljane, ki vidijo, da države članice delujeje in da EU funkcionira,« je povedal nemški finančni minister Olaf Scholz.
Po navedbah nizozemskega finančnega ministra Wopkeja Hoekstre bo krizni sklad ESM lahko zagootovil pomoč državam brez pogojev, če bodo posojila namenjena za zdravstvene stroške. Če bodo namenjene za gospodarsko podporo, bo veljali pogoji.
Vodja skupine z evrom Mário Centeno je pojasnil, da bodo države posojila morala nameniti za stroške zdravstva, zdravil ali preventive, povezane s covid-19.
Glede posebnega sklada, s katerim naj bi spodbujala pokrizno gospodarsko okrevanje, je Centeno pojasnil, da bi ga po mnenju nekaj držav morali financirati skupnim dolžniški instrumentom (koronaobveznicami).
Druge države so po Centenovih besedah sodile, da bi morali poiskati alternativne poti. To pomeni, da glede uvajanja koronaobveznic »do nadaljnjega« ne bo premikov.
V skupnem sporočilu so glede sklada zapisali, da bodo pod vodstvom voditeljev držav članic razprave o pravnih in praktičnih aspektih takega sklada, vključno z njegovimi povezavami s proračunom EU, viri financiranja in inovativnimi finančnimi instrumenti, skladnimi z evropskimi pogodbami, podlaga za odločitve.
To omenjanje inovativnih finančnih inštrumentov bi bilo lahko v najširšem smsilu razumljeno, kot da ideja o koronaobveznicah še ostaja v obtoku.
»Sprejeti dogovor predstavlja korak v pravo smer, imamo kar nekaj kratkoročnih novih mehanizmov (EIB, ESM, SURE, sklad za okrevanje). Vzpostavili smo smer za srednjeročno okrevanje in pokazali smo, da združeni zmoremo. Imamo seveda različne poglede, a na koncu se je izkazalo, da znamo stopiti skupaj in poiskati kompromisne rešitve ter delati na njih še naprej. Prepričan sem, da bo to okrepilo zaupanje v EU in njen položaj v svetu,« je rezultat zasedanja komentiral slovenski finančni minister Andrej Šircelj.
Zapleti pred kočnico
Uvod v sinočnje zasedanje – začetek, predviden za 17. uro je bil večkrat preložen – so bili ponovni dramatični pozivi iz Madrida in Rima. Španski premier Pedro Sánchez in njegov italijanski kolega Giuseppe Conte sta svarila, da bo obstoj EU ogrožen, če solidarnosti ne bo.
Spopadanje s krizo ves čas spremljajo nacionalna sebičnost, pomanjkljiva solidarnost in zmedenost bruseljskih struktur. Da bi morali biti v Uniji in še posebno v območju z evrom medsebojno solidarni, je mantra vseh vpletenih. Toda: države imajo zelo različna stališča do vprašanja, kako bi solidarnost organizirali.
Razkol glede koronaobveznic
V južnem delu evra in nekaj drugih članicah (Belgiji, na Irskem, v Luksemburgu in Sloveniji) so prepričani, da bi bila najboljša pot skupno zadolževanje s skupnimi obveznicami. Zaradi močnega nasprotovanja skupine držav na čelu z Nemčijo njihova uvedba ni realistična.
Po prekinitvi zasedanja, ki je sledilo neuspešnim šestnajsturnim pogovorom do srede zjutraj, so bili opravljeni številni dvostranski in drugi pogovori za pripravo kompromisa. Preden se je ministrska videokonferenca sinoči sploh začela, je vodja evrske skupine, portugalski minister za finance Mário Centeno, pojasnil, da so res blizu rešitve.
»Skupaj bomo ali potonili ali plavali«
Okoliščine so v njegovih očeh dramatične in težke za vse – vsi živimo v izolaciji, žrtev je vsako uro več, konca epidemije pa še ni videti. »Ni potnikov v prvem razredu. Skupaj bomo ali potonili ali plavali,« je sporočil.
Ključna točka je bila, kako bi se lahko uskladili glede ureditve posojil iz evropskega rešilnega sklada ESM med pandemijo. Predvsem na Nizozemskem sprva niso hoteli privoliti v rešitve, po katerih bi Italija in druge najbolj prizadete države lahko dobile ugodna dolgoročna posojila povsem brez pogojev, ki bi bili vezani na siceršnje gospodarjenje.
V drugih državah, denimo v Nemčiji, ki je med dolžniško krizo ves čas vztrajala, da morajo biti varčevalni ukrepi in reforme pogoj za posojila, so bili prepričani, da med pandemijo takšno pogojevanje ne bi bilo smotrno.
Trije stebri pomoči
Centeno je predstavljeni sveženj označil za »varnostno mrežo za Evropo za zaščito naših delavcev, podjetij in javnih financ«. Ta naj bi vlival upanje, da bomo krizo premagali, ko bomo padli v recesijo. Za ESM bi bila drugi steber posojila v bitki proti brezposelnosti, ki bi bila po predlogu evropske komisije vredna do sto milijard evrov.
Z njimi bi sofinancirali skrajšani delovni čas in omogočali, da ljudje med recesijo ne bi množično ostajali brez službe. Evropska komisija bi si denar za financiranje projektov sposodila na finančnih trgih z jamstvi držav članic.
Tretji steber bi bila posojila Evropske investicijske banke malim in srednjim podjetjem, ki naj bi znašala do dvesto milijard evrov.
Francoski predlog
Po predlogu Francije, ki ga je načelno podprla tudi Nemčija, bi zaživel še poseben solidarnostni sklad za pokrizno gospodarsko obnovo Evrope in delovna mesta. Nesoglasja so sicer nastala tudi glede njegovega organiziranja in financiranja.
V ponovnem zagonu evropskega gospodarstva naj bi veliko vlogo imel proračun EU za obdobje 2021–2027, vreden več kot tisoč milijard evrov. Pogajanja o njem so se februarja končala v slepi ulici, pričakovan pa je nov predlog.
