Tiskane izdaje
Berlin – Nemškega kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy bosta na današnjem vrhu v Parizu razpravljala o prihodnjih korakih v spoprijemanju s čedalje hujšo dolžniško krizo v območju evra in o boljšem kriznem menedžmentu. A najbolj vroča tema naj bi ostala tabu. Iz obeh glavnih mest so v ponedeljek sporočili, da uvedbe skupnih evroobveznic sploh ni na dnevnem redu srečanja.
V zadnjih dneh – s krepitvijo spoznanja, da se z dosedanjimi poskusi, orjaškimi rešilnimi svežnji ne da odpraviti krize – so skupne obveznice članic evroobmočja začele veljati za čarobno paličico. Zadolžene države, ki so pod pritiskom finančnih trgov, bi se lahko z njimi financirale krepko ceneje, saj bi za obveznicami stalo celotno območje evra. Po drugi stani bi bila posojila za države z najvišjo boniteto dražja. Po izračunih münchenskega inštituta Ifo bi evrooobveznice stale Nemčijo 47 milijard evrov na leto. To je okrog petnajst odstotkov nemškega zveznega proračuna.
Čeprav evroobveznice zagovarja čedalje več strokovnjakov, predstavniki evropske komisije in tudi države kot Italija, je uradni Berlin odločno zavrnil takšen korak. Rešitve krize zadolženih držav da bi morali doseči po drugačni poti: z varčevanjem, strukturnimi reformami, večjo konkurenčnostjo. Po drugi strani puščajo vsaj malce odprta vrata. Finančni minister Wolfgang Schäuble je v Spieglu sicer povedal, da ne bi smelo biti evropeizacije dolgov in neomejene pomoči; evroobveznice da so izključene, dokler ima vsaka država svojo finančno politiko in ko so različne obresti nujne za doseganje javnofinančne trdnosti. Tako je posredno naznanil, da so pogoji za uvedbo evroobveznic povezovanje držav na finančnem področju, odpovedovanje suverenosti in nastanek nekakšne fiskalne unije.
