Pred zadnjo kosovsko bitko

Bremen – Vprašanje prihodnosti Kosova je bilo v ospredju prvega dne neformalnega zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije (gymnich) v Bremnu. Ko bo varnostni svet Združenih narodov odločil o statusu pokrajine, bo namreč misija, ki jo po Natovih napadih na ZRJ spomladi 1999 vodi svetovna organizacija, po načrtih prešla v roke povezave. Poleg tega so se ministri posvetili krizi z zajetimi britanskimi vojaki in izrazili solidarnost z Londonom.

Čeprav je slišati, da bi odločitev o Kosovu v Palači OZN lahko sprejeli že junija, je pred evropskimi in ameriškimi zagovorniki predlogov odposlanca OZN Marttija Ahtisaarija o neodvisnosti Kosova pod nadzorom mednarodne skupnosti še kočljivo spoprijemanje z Rusijo. Diplomatska znamenja iz Moskve so bila doslej pitijska; pričakujejo sicer strinjanje obeh strani in pozivajo k novim pogajanjem, a z vetom še niso zagrozili.

Za evropske zunanje ministre dilem ni veliko. Kljub pomislekom manjše skupine članic – od Španije do Cipra – glede Ahtisaarijevega načrta (Slovaška jih je izražala tudi v Bremnu) prevladuje razmišljanje, da mora biti Unija na koncu enotna. K temu sta jih »v tej, novi kritični fazi« še enkrat pozvala visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana in komisar za širitev Olli Rehn. A negotovo je, ali ne bo enotnost spet na preizkušnji, če bo odločanje v OZN blokirano in bi se nato morali sami odločiti, ali pritrditi načrtom Washingtona in priznati neodvisnost pokrajine.

Vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier je napovedal, da bo članicam uspelo obdržati »skupno linijo«. Pet članic s sedežem v varnostnem svetu (ob Britaniji in Franciji še nestalne članice Belgija, Italija in Slovaška) se je v Bremnu še ločeno sestalo. Ključno sporočilo, ki naj bi prišlo z vrha, je, da želi EU kljub zadržkom nastopati enotno pri reševanju problema pred njenimi vrati. »Upamo, da bo v sprejemljivem roku sprejeta rešitev, ki bo zagotavljala varnost in stabilnost na Balkanu,« je izjavil Steinmeier.

Ahtisaarijev načrt predvideva nadzirano neodvisnost Kosova; pokrajina kljub temu še ne bo sama mogla izvajati suverenih pravic države. Evropska misija bo po Solanovih besedah zgodovinska, »takšna, kakršne še ni bilo«. Med drugim bo v njej do 1500 policistov, sodnikov in drugih uradnikov. Misija naj bi zaživela tri mesece po sprejetju odločitve o statusu Kosova. V njej bo imel ključno vlogo visoki mednarodni predstavnik, ki bo deloval kot posebni odposlanec EU.

Projekt gospodarske obnove Kosova naj bi v letih 2008–10 stal 1,3 do 1,5 milijarde evrov. Ob članicah EU naj bi levji delež prispevale ZDA, pol milijarde dolarjev.

Kosovo bo tudi podedovala del dolgov Srbije, po ocenah Svetovne banke bi znašali okoli 840 milijonov dolarjev. A v komisiji ugotavljajo, da je pričakovanje domačega prebivalstva, da se bo življenjski standard po odločitvi o statusu bistveno izboljšal, izredno nerealistično. V tem kontekstu so ministri obravnavali tudi temo Zahodni Balkan (bivša SFRJ minus Slovenija plus Albanija) in njegovo evropsko perspektivo, zlasti Srbije. Pogajanja z njo o pridružitvenem sporazumu so zamrznjena, ker pomanjkljivo sodeluje s Haagom.

Nemški tisk o vlogi EU

»Odgovornost za tvorbo, ki bo nekega daljnega dne tako kakor Srbija vstopila v EU, bo prevzela povezava sama. Če ji bo spodletelo, bo to še en sramoten dokaz, da je EU res gospodarski velikan, politični palček in vojaški črv,« je o razpletanju kosovskega vozla zapisal Financial Times Deutschland.

Več o tem preberite v sobotnem tiskanem Delu