Zasedanje neuvrščenih - vrhunsko srečanje ali sejem ohlapnih načel

Peking – »To so moja načela,« je ob neki priložnosti dejal Groucho Marx: »In če vam niso všeč ... imam še druga.« Menda je tako razmišljal tudi generalni sekretar OZN Ban Ki Mun, ko je v sredo sporočil, da se bo kljub vsemu udeležil vrhunskega srečanja gibanja neuvrščenih v Teheranu.

Vendar pa Ban ne bo edini groucho-marxist v veliki skupini več kot 30 voditeljev držav, vlad in mednarodnih organizacij ter predstavnikov 118 držav, ki se bodo prihodnji teden zbrali v iranski prestolnici. Ameriška in evropska iluzija, da je Iran ena od najbolj osamljenih držav na svetu, se je razblinila ob novici, da bo v Teheran pripotoval tudi novi egiptovski predsednik Mohamed Mursi. Pravzaprav bo tja potoval po povsem nepričakovani poti: prek Pekinga.

Očitno ni bilo dovolj, da se je predsednik Barack Obama potrudil, da je bil prvi, ki mu je maja čestital ob zmagi na volitvah, in da sta že v prvem mesecu dni njegovega mandata v Kairo pripotovala dva najpomembnejša ministra ameriške vlade – najprej državna sekretarka Hillary Clinton, za njo pa še obrambni guru Leon Panetta.

Prav tako tudi ni nič več pomembno, da je kitajsko vodstvo prav vsako priložnost izkoristilo za to, da izrazi svoj gnus glede »arabske pomladi« in da je revolucijo na Trgu Tahrir opazovalo z velikim ideološkim odmikom, kot nekaj, čemur ne bo nikoli dovolilo stopiti na kitajska tla.

Mursi bo v ponedeljek svojo azijsko turnejo začel z obiskom na Kitajskem, kamor bo pripotoval na povabilo predsednika Hu Jintaa. Politični analitiki so v tem že prepoznali njegov prvi korak na poti k tesnejšim stikom z BRICS, neuradnim blokom držav, ki ga sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika.

Kitajska 3 Zahod 0

Tako so propadla tudi ameriška prizadevanja, da nadzorovano spremenijo egiptovsko diktaturo, pa tudi ameriško-evropski načrti, da bi strateško osamili iransko vodstvo. V športnem besednjaku bi lahko rekli 2:0 za Kitajsko ali morda celo 3:0, če upoštevamo še avtogol, ki ga je dal Ban Ki Mun, s tem ko je napovedal svoj odhod v Teheran, proti kateremu so OZN v zadnjih šestih letih izglasovali šest resolucij z različnimi vrstami sankcij.

Banovi predstavniki za tisk so poskušali pojasniti, da odhaja generalni sekretar na vrhunsko srečanje neuvrščenih, ne pa na obisk v Iran. In čeprav nekateri kronologi trdijo, da je glavni razlog, zaradi katerega se je Ban Ki Mun odločil odpotovati v Teheran, v tem, da ni nikoli manjkal na nobenem vrhunskem srečanju neuvrščenih, vse od leta 1961, ko je bilo to gibanje ustanovljeno v Beogradu, je to zagotovo ena od potez, s katero si bo pridobil veliko podporo Pekinga, ki že dolgo opozarja, da bi morali vsa bližnjevzhodna vprašanja (torej tudi iransko) reševati v OZN, ne pa v Washingtonu in prestolnicah evropskih sil.

Čeprav bo imela Kitajska, ki ima v gibanju neuvrščenih status opazovalke, v Teheranu svoje predstavnike na nižji ravni, bo njena prisotnost še kako očitna, in to prav na vseh področjih. Kitajska bo tam tudi kot najpomembnejši člen organizacije BRICS, ki se je v zadnjih letih pojavila kot nov vir energije za neuvrščene. Indijski premier Manmohan Singh se bo srečanja udeležil osebno. Kremelj je sicer sporočil, da bo moral predsednik Vladimir Putin povabilo zavrniti, a bo tja kljub vsemu poslal visokega funkcionarja zunanjega ministrstva. Brazilija bo poslala namestnika predsednika, južnoafriški Jacob Zuma pa bo navzoč osebno. Celo če ne bo poslala nobenega od svojih predstavnikov, bo Kitajska tam prisotna že spričo dejstva, da brez nje ne obstaja BRICS, brez te organizacije pa ne bi bilo gospodarsko-finančne alternative za Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko. Večina neuvrščenih držav si namreč ne želi tega, da bi bile odvisne od teh dveh ustanov.

Iskanje smisla

Najpomembnejša tema v Teheranu bo Sirija. Posamezni analitiki opozarjajo, da bi lahko v gibanju prišlo do nesoglasij prav okoli te točke dnevnega reda, tako kot se je to zgodilo v zvezi s sovjetskim vstopom v Afganistan leta 1979. Ob tej točki se bo letos pokazalo, ali je za gibanje neuvrščenih sploh še smiselno nadaljnje delovanje. Ali pa so se morda že zdavnaj razvrstili vsak na svojo stran in vsak ob določeno vrsto načel. Je pa res, da so vsi graucho-marxisti – in če vam ta načela niso všeč ... imamo druga.