Predstavniški dom zavrnil podaljšanje patriotskega zakona

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano je danes članom ameriškega kongresa sporočila, da se Združene države Amerike po 11. septembru 2001 znova soočajo z »močno povečano grožnjo terorističnega napada«. Predstavniški dom je sicer danes zavrnil podaljšanje treh odločb patriotskega zakona sprejetega po napadu na WTC.

Objavljeno
09. februar 2011 18.06
Ameriški predsednik George Bush je med obiskom sedeža Agencije za nacionalnost (NSA) v Fort Meadu v zvezni državi Maryland pozval kongres, naj zakon, ki ureja prisluškovanje domnevnim tujim teroristom potrdi za stalno
Mojca Boštele, Ma. Ja. delo.si
Mojca Boštele, Ma. Ja. delo.si
Washington - Ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano je pojasnila, da največjo grožnjo nacionalni varnosti predstavljajo teroristične skupine, ki so že prisotne v državi in se zgledujejo po Al Kaidi. Opozorila je še, da lahko do ponovnega napada pride hitro in popolnoma nepričakovano.

Predstavniški dom zavrnil podaljšanje treh odločb o protiterorističnem nadzoru


Člani predstavniškega doma ameriškega kongresa so danes zavrnili predlog o podaljšanju treh odločb protiterorističnega nadzora, ki so zapisana v patriotskem zakonu, sprejetem po terorističnem napadu na Svetovni trgovinski center 11. septembra 2001.

Za zakon o podaljšanju veljavnosti treh odločb bi moralo glasovati dve tretjini članov predstavniškega doma ameriškega kongresa, vendar je republikancem zmanjkalo sedem glasov. Od 28. februarja dalje bo tako zakon, ki je bil sprejet v luči terorističnega napada 11. septembra 2001 in je dopuščal poseg v zasebnost posameznika brez predhodnega dovoljenja sodnika, nekoliko okrnjen.

Varnostne sile tako ne bodo imele več na razpolago ukrepa »mobilni nadzor«, ki je omogočal prisluškovanje osumljencev z uporabo več telefonskih linij. Prav tako ne bo več veljalo načelo »samotnega volka«, v skladu s katerim so lahko nadzorovali tujega državljana, za katerega so sumili, da sam načrtuje teroristični napad. Pristojni organi bodo težje dostopali tudi do osumljenčevih poslovnih podatkov, kot je na primer elektronska pošta.

Patriotski zakon je le malo po terorističnih napadih na WTC skozi kongres popeljal tedanji ameriški predsednik George W. Bush. Skupaj s podporniki je trdil, da so Združene države zaradi pravnih zaščit, ki jih uživajo osumljenci, slabo zaščitene pred morebitnimi novimi napadi.

Po drugi strani pa so kritiki trdili, da široka pooblastila, ki jim ameriškim organom pregona podeljuje zakon, kršijo zasebnost državljanov. Ameriška zveza za državljanske svoboščine je zavrnitev zakona tako pozdravila. »Skoraj deset let so varnostne sile v skladu s patriotskim zakonom prekomerno posegale v življenja nedolžnih Američanov,« je povedala Laura Murphy, predstavnica zveze.

Iz Bele hiše so pred glasovanju sporočili, da ameriški predsednik Barack Obama »podpira podaljšanje treh določil, s katerimi naše obveščevalne in pravne službe skrbijo za nacionalno varnost«. Povedali so še, da se zavzemajo za podaljšanje določil do decembra 2013, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Republikanska stranka lahko zdaj predlog vloži po rednem postopku, kar pomeni, da je za sprejetje dovolj navadna večina. Po rednem postopku pa je omogočeno vlaganje amandmajev, ki bi lahko spremenili končno sprejeto različico določb.