Tiskane izdaje
Poročilo o ugotovitvah predhodne preiskave, ki so ga objavili danes, navaja, da je Hristofias s svojo administracijo očitno vladal pod motom: »Vladam in delam, kar želim,« poroča francoska tiskovna agencija AFP. Predsednik, ki je državo vodil od leta 2008 do februarja letos, je kriv za neodgovorno fiskalno politiko, ki je državo s pretiranim zapravljanjem in ignoriranjem opozorilnih signalov pripeljala na kolena.
»Vztrajal je pri svojih stališčih in ignoriral nasvete in pozive strokovnjakov o posledicah svojih odločitev na gospodarstvo,« poročilo očita Hristofiasu. »Sprejel ni nobenega popravljalnega ukrepa.«
Nekdanji predsednik je kriv tudi za zamude v dogovorih o finančni pomoči, je ugotovila preiskava. Ciper je za finančno pomoč zaprosil sredi leta 2012, a dogovora z mednarodnimi posojilodajalci ni dosegel, dokler se Hristofiasov mandat ni iztekel in je marca 2013 oblast prevzela nova vlada. Ciper je bil od mednarodnih trgov odrezan od maja 2011.
Poročilo je sicer v javnost prišlo že prejšnji teden. Hristofias je takrat preiskavo označil za nezakonito in njene ugotovitve za obrekovanje.
Hristofias je že pred preiskavo veljal za glavnega krivca za gospodarski padec države. V petih letih vladanja je proračunske presežke spremenil v velike proračunske primanjkljaje, nato pa še slabo vodil pogajanja o pogojih pomoči, dokler ni bila država prisiljena privoliti v zanjo zelo boleče pogoje. Hristofias je dolgo upal, da bo denar dobil drugje, na primer v Moskvi.
Dogovor o 23 milijard evrov vrednem rešilnem paketu je nato podpisal njegov naslednik Nikos Anastasiades, ki pa se v poročilu prav tako ni izognil kritiki. Na srečanja evroskupine, ki so potekala v marcu, je šel namreč slabo pripravljen, kar je imelo za posledico šokantno odločitev o rezanju dela bančnih vlog.
»Predsednik Anastasiades in njegova vlada sta odgovorna le za eno stvar - priprave na pogajanja z evroskupino so bile nezadostne. Logične posledice so bile podcenjene in bi jih morali pričakovati,« ugotavljajo preiskovalci.
Evroskupina je v zameno za 10 milijard evrov posojila zahtevala zaprtje druge največje ciprske banke Laiki in rezanje dela depozitov, višjih od 100.000 evrov, v največji banki Bank of Cyprus. Še nikoli prej uporabljen ukrep je razburil prebivalce, zaradi česar je morala vlada za skoraj dva tedna zapreti vse banke ter še precej časa po njihovem ponovnem odprtju močno omejevati njihov promet.
