Nekatere povabljene priče, med njimi prejšnji predsednik sveta za nacionalno varnost John Bolton, niso hotele priti na zaslišanje o domnevnem izsiljevanju Ukrajine, da bi preiskala demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna. Če bi se to spremenilo, bo odbor predstavniškega doma za obveščevalne zadeve morda še vabil priče, konec koncev je celo Trump tvital o možnem nastopu. Bolj verjetno pa bo demokrat Adam Schiff iz doslej pristojnega odbora za obveščevalne zadeve strankarskemu kolegu Jerroldu Nadlerju iz pravosodnega odbora prepustil pisanje obtožnice proti republikanskemu predsedniku.
Republikanci na potezi
Republikanski imperij bo vrnil udarec v senatu ter s preiskavami demokratskega delovanja proti Trumpu.
Za odločitev o procesu bi zadostovala preprosta večina v predstavniškem domu, za sam proces pa je pristojen senat, v katerem imajo večino republikanci. Kongresniki Trumpove stranke odločno zavračajo demokratske obtožbe na predsednikov račun in bodo zdaj presojali, ali naj vse skupaj na hitro končajo ali vendarle začnejo proces s pričami, ki jih demokrati niso dovolili. Diplomati in uradniki, ki so jih povabili demokrati, so po prepričanju republikancev navajali le informacije iz druge ali tretje roke z osebnimi domnevami brez dokazov, sploh pa je Trump sam objavil prepis julijskega telefonskega pogovora z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.Med tistimi, ki bi jih radi zaslišali republikanci, je tudi Bidnov sin Hunter, ki je še pred kratkim sedel v upravnem odboru ukrajinskega podjetja Burisma Holdings, njegov oče, nekdanji podpredsednik ZDA, pa je dosegel odpustitev državnega tožilca, ki je preiskoval največjega zasebnega proizvajalca zemeljskega plina v državi. Trump bi zaslišal tudi žvižgača, ki je opozoril na njegov pogovor z Zelenskim – neuradno naj bi to bil analitik Cie s tesnimi povezavami z Bidnom –, ter celo samega Adama Schiffa, ki ga tudi obtožuje sodelovanja z žvižgačem. Ne glede na to, kaj se bo dogajalo z njegovim razreševanjem, je napovedal »zgodovinska« razkritja v preiskavah predvolilne kampanje leta 2016.
Preberite še:
Vsi odtenki ameriške »ukrajinske« afere
Zmuzljivi ukrajinski »quid pro quo« Donalda Trumpa
Prvo naj bi generalni inšpektor Michael Horowitz predstavil čez dobra dva tedna, že zdaj pa je slišati o ponarejenih dokumentih obveščevalnega nadzora nad članom Trumpove predvolilne kampanje Carterjem Pageem. FBI je nadzor nad Pageem in Trumpovim zunanjepolitičnim svetovalcem Georgeem Papadopoulosom odredil po informacijah Avstralije, da je zadnji njihovemu veleposlaniku v Londonu govoril o ruski »umazaniji« na račun tedanje demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton. Kmalu zatem se je demokratsko elektronsko dopisovanje res pojavilo na Wikileaksu.
Ukrajinski sledovi
Trump in njegovi so prepričani, da so jim vse skupaj podtaknili, in tudi zato je predsednik spraševal Zelenskega o demokratskem strežniku. Izginulega elektronskega dopisovanja namreč ni preiskoval FBI, ampak podjetje Crowdstrike v solastništvu nekdanjega ruskega državljana, Trump verjame tudi v ukrajinske sledove tako imenovanega Steelovega dosjeja z »umazanijami« na njegov račun v povezavi z Rusijo. Dosje britanskega obveščevalca Christopherja Steela je plačala kampanja Hillary Clinton, najmanj ena demokratska sodelavka se je leta 2016 redno posvetovala z uradniki ukrajinskega veleposlaništva v Washingtonu.
Četrtkova priča Fiona Hill je pozvala republikance, naj se raje osredotočijo na rusko vmešavanje v ameriške politične procese, a so jo republikanski kongresniki spomnili na svoje pretekle obsodbe tega. Po njihovem prepričanju ni nič manj aktualno ukrajinsko vmešavanje, ki ga je preiskoval Trumpov osebni odvetnik Rudy Giuliani. S tem je razjezil poklicne diplomate, ki so v predstavniškem domu obsojali »iregularni« ameriški diplomatski kanal v Ukrajini.