Po januarskem obisku Boruta Pahorja je to drugi letošnji uradni slovenski obisk v Srbiji, septembra pa namerava priti tudi zunanji minister Miroslav Cerar.
Zakaj trije uradni obiski Slovenije v Srbiji
Kar trije letošnji uradni obiski najvišjih predstavnikov Slovenije v Srbiji in spomladanska napoved skupne seje obeh vlad ne pomenijo »izrednega stanja« med državama, kot bi utegnil kdo pomisliti, pač pa gre za redna uradna srečanja predstavnikov dveh prijateljskih držav, je razbrati iz sporočila slovenske vlade. Šarec in srbska premierka se bosta pogovorila o aktualnih dvostranskih tematikah, poglobitvi sodelovanja med državama in izmenjala ocene in stališča glede razmer in evropske prihodnosti Zahodnega Balkana, so sporočili iz premierovega kabineta. O čem konkretno?
Priporočamo
Komentar Milene Zupanič o Šarčevem obisku: Prijateljstvo med Slovenijo in Srbijo mimo Kosova
Komentar Milene Zupanič o Šarčevem obisku: Prijateljstvo med Slovenijo in Srbijo mimo Kosova
Nakupi in prodaje
Slovenija in Srbija sta močno gospodarsko povezani. Med gospodarskimi vprašanji je zdaj najaktualnejše zanimanje NLB za nakup srbske Komercijalne banke. Obe banki sta v delni lasti vsaka svoje države, pa tudi delni lasti Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), tako da bi bilo povsem možno, da bi se premiera pogovarjala tudi o tovrstnem finančnem povezovanju. Že pred poletjem je bilo povedano, da bo izbira kupca – po neuradnih podatkih jih je prijavljenih šest - odvisna tudi od političnih okoliščin. Seveda je povsem možno tudi, da se bodo pogovarjali o naložbah srbskih poslovnežev v Sloveniji.
Gospodarsko sodelovanje med državama
V Srbiji je registriranih več kot 1500 slovenskih podjetij, ki imajo okoli 25 tisoč zaposlenih. Srbija je naložbeno očitno izjemno zanimiva država; mednarodni indeks zaupanja v mednarodne naložbe (FDI) jo je ta mesec razglasil za državo z največ tujimi naložbami glede na obseg gospodarstva. Slovenija je med tujimi naložbeniki na šestem do osmem mestu. Hkrati pa gospodarstveniki opozarjajo, da so razmere v Srbiji negotove, kar nekaj se jih je že opeklo. Poslovna kultura je drugačna kot v EU: slabo spoštujejo dogovore, veliko je korupcije in izsiljevanja. Slovenski zunanji minister Miroslav Cerar je spomladi opozarjal tudi na (pre)veliko povezovanje Srbije z Rusijo.
Kje so slovenske umetnine in skupne nepremičnine
Šarec se bo po vsej verjetnosti pogovarjal tudi o odprtih nasledstvenih vprašanjih, ki so stalnica bilateralnih pogovorov med državama. Gre za še nerazdeljeno premoženje nekdanje skupne države SFRJ (Jugoslavije). V Srbiji je od takrat 313 umetniških del slovenskih ustvarjalcev, za katere Slovenija pričakuje, da ji jih bo Srbija vrnila. Tu so še Depo 555, tako imenovani Titov sef, nerazdeljena lastnina nepremičnin nekoč skupnih veleposlaništev po svetu, lastnina vojaških stanovanj, nekaterih slovenskih podjetij v Srbiji, finančne obveznosti Srbije iz naslova nekdanje Narodne banke Jugoslavije, dostop do skupnih arhivov in še nekatera.
Titovi avtomobili in priznanje srbske manjšine
Srbija pričakuje od Slovenije vračilo 13 Titovih avtomobilov, ki so razstavljeni v tehniškem muzeju Bistra pri nas, čeprav Slovenija meni, da vozil ni treba dati, saj so bila vpisana pod vojaško premoženje, ki pripada državi, na območju katere je po razpadu skupne države ostalo. Srbija pričakuje tudi, da bo Slovenija priznala več kot 40 tisoč njenim ljudem, ki živijo v Sloveniji, status narodnostne manjšine. V Srbiji je priznanih 33 narodnostnih manjšin, tudi slovenska.