Premirje v Gazi na trhlih nogah

Gaza/Jeruzalem - Izraelska letala so, v odgovor na sinočnji raketni napad palestinskih skrajnežev na jug Izraela, ponoči ponovno obstreljevala Gazo. Posledica obeh napadov je bil le gmotna škoda.

Izraelska vojska je povedala, da je z letali obstreljevala poslopja na območju Rafe, kjer palestinske skupine izdelujejo orožje, pa tudi območje, kjer so predori, po katerih Palestinci iz Egipta tihotapijo orožje.

Povod za izraelski napad je bila raketa, ki so jo v sredo zvečer na nenaseljeno območje na jugu Izraela izstrelili palestinski skrajneži. Odgovornost zanjo so prevzele Brigade mučenikov Al Akse, deloma neodvisno oboroženo krilo gibanja Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Izraelska vojska je kasneje sporočila, da je na jug Izraela padla še ena raketa, ki pa prav tako ni zahtevala žrtev.

To sta prvi raketi, ki sta bili od začetka veljave prekinitve ognja, ki je bila razglašena 18. januarja, izstreljeni na jug Izraela.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu pozval k 613 milijonom dolarjev pomoči za civiliste, ki jih je prizadela izraelska ofenziva v Gazi. Dodal je, da so potrebe velike, ter da bodo ta sredstva "pomagala prebroditi vsaj nekaj stisk". Ban Ki Mun je novico sporočil kljub ponovnim nemirom v Gazi.

Toča bomb spremlja diplomacijo (Iz četrtkove tiskane izdaje Dela)

Po enotedenskem zatišju so se na na območju Gaze v zadnjih dveh dnevih spet razvneli spopadi. V včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah so izraelska vojaška letala znova bombardirala tihotapske predore na meji z Egiptom, ki jih v treh tednih nenehnih napadov med vojaško operacijo Cast Lead niso resno prizadeli, o čemer smo se v zadnjih dnevih osebno prepričali. Prejšnji konec tedna je na obrobju mesta Rafa, tik ob egiptovski meji, podzemna trgovina znova zaživela, izraelske sile pa so na to odgovorila s ponovnimi raketnimi napadi.

V dneh, ko se zdi, da je preživetje že tako krhkega premirja resno ogroženo, je včeraj v Sveto deželo prispel izkušeni diplomat in pogajalec George Mitchell, ki ga je novi ameriški predsednik Barack Obama izbral za svojega posebnega odposlanca za Bližnji vzhod, v petek pa bo v Ramalo na Zahodnem bregu prispel tudi slovenski predsednik Danilo Türk, ki se bo srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.

Zaradi izraelskega bombardiranja je moralo zapustiti domove več tisoč ljudi; večina izmed njih drugič v nekaj tednih. V naselju Salam (Mir) na obrobju Rafe, ki leži vzporedno s stotinami podzemnih tihotapskih rovov, je bilo v času tritedenske vojne do tal porušenih več sto hiš; z domov je moralo oditi najmanj 5000 ljudi. Prejšnji konec tedna so se začeli vračati - med ostanki svojih domov so si mnogi postavili šotore. V torek in sredo so spet bežali.

»To ni bil odziv na smrt našega vojaka in tri ranjene. Odgovor Izraelcev še pride,« je ponovne izraelske napade na območje Gaze včeraj komentiral zraelski premier Ehud Olmert, predsednik izraelskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve in obrambo Cahi Hanegbi pa je vlado medtem pozval, naj Hamasu tokrat zada »nesorazmeren udarec«.

Obnovljeni izraelski napadi so prizadeli tudi dostavo humanitarne pomoči, od katere je odvisnih najmanj 80 odstotkov prebivalcev opustošene Gaze. O pomoči se je z izraelskim vodstvom in predsednikom palestinskih oblasti Mahmudom Abasom, ki se mu je že pred dvema tednoma iztekel mandat, pogovarjal posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell.

»Danes smo, bolj kot kadar koli, še posebno po agresiji na Gazo, prepričani, da si Izrael ne želi miru, in to bomo povedali vsem, ki bodo prišli k nam,« je včeraj v Ramali dejal Abas, ki je zaradi skorumpiranosti, sodelovanja in političnega trgovanja z Izraelom, predvsem pa zaradi prepičle naklonjenosti trpečemu palestinskemu prebivalstvu v Gazi, v zadnjih tednih skupaj s svojim gibanjem Fatah izgubil še preostanek skromne podpore, ki jo je imel dotlej.

Pred prihodom v Jeruzalem in Ramalo se je Mitchell mudil v Kairu, kjer se je srečal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vodilnim igralcem v pogajanjih o dolgotrajnem premirju. »Podaljšanje in utrditev premirja sta odločilnega pomena,« je ob odhodu iz Kaira povedal Mitchell, ki se je na Bližnji vzhod odpravil že teden dni po Obamovi prisegi; to po njegovih besedah priča o resnosti, odločnosti in zavezanosti nove ameriške administracije prizadevanju za mir na širšem bližnjevzhodnem prizorišču.

Upati je, da se tako Obama kakor njegov odposlanec zavedata, da mir v Gazi in Izraelu ni mogoč brez pogajanj s Hamasom, ki je vojno preživel in je med palestinskim prebivalstvom deležen čedalje večje podpore.