Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi ptičje gripe, ki je doslej zahtevala več kot 60 človeških življenj, poginilo je ali pa je bilo uničenih na milijone ptic in domače perjadi, je treba dosledno uresničevati priporočila veterinarske in medicinske stroke. Predvsem v jugovzhodni Aziji pa tudi drugod po svetu je ptičja gripa povzročila že veliko gospodarsko škodo. Epidemiologi svarijo pred možnim izbruhom pandemije, če bi se virus spremenil in začel prehajati s človeka na človeka.
Po zadnjih podatkih so odkrili bolezen med perjadjo tudi v nekaterih naseljih v Rusiji, v Sibiriji, Kazahstanu, Mongoliji in Tibetu; sum, da se je okužba z nevarnim virusom H5N1 prenesla na Finsko, pa so ovrgli. Naravni rezervoar okužbe z virusom ptičje gripe (aviarne influence) so ptice selivke; virus se z njihovimi izločki zanese na farme domače perjadi, predvsem piščancev in puranov.
Širjenje s farme na farmo
Virus je v visokih koncentracijah v perutninskih iztrebkih, od koder prehaja v zemljo. S ptice na ptico se širi tudi po zraku z vdihavanjem. Prenos s kmetije na kmetijo je mogoč prek okuženega kmetijskega orodja in mehanizacije, krme in obleke, predvsem pa obutve. Virus lahko na telesu prenašajo tudi živali, ki sicer ne zbolevajo, na primer glodalci.
Ptičja in človeška gripa si lahko izmenjata gene, če se človek sočasno okuži z obema različicama. Takšna izmenjava genov v človeškem telesu bi lahko povzročila nastanek novega podtipa virusa gripe. Cepiva, ki jih vsako leto razvijejo za zaščito pred gripo v jesensko-zimski sezoni, proti takšnemu novemu podtipu bolezni ne bi bila učinkovita, vendar strokovnjaki kljub temu priporočajo cepljenje proti »običajni« gripi, saj se tudi tako zmanjšuje možnost nevarnejše epidemije.
Če bi namreč novi virus hkrati vseboval še dovolj človeškega genskega materiala, bi lahko razvil tudi sposobnost prenosa s človeka na človeka in ne le s perjadi na človeka kot doslej. V tem primeru bi nastale ugodne razmere za začetek nove pandemije gripe. Njene posledice bi bile še posebej katastrofalne, če bi šlo za širjenje hujše oblike z visoko stopnjo smrtnosti v daljšem časovnem obdobju. V preteklosti se je to že zgodilo, in sicer leta 1918, ko se je pojavila popolnoma nova različica gripe, se v pol leta razširila po vsem svetu, trajala kar dve leti in zahtevala od 40 do 50 milijonov življenj.
Širjenje okužbe z živali na ljudi
Ko se visoko patogena različica virusa H5N1 močno razširi med perutnino, se tveganje za prenos bolezni na človeka poveča. Ko pa začne naraščati število obolelih ljudi, obstaja tudi večja možnost za pojav novega podtipa virusa, ki bi lahko sprožil pandemijo gripe. Pred dvema letoma so na Nizozemskem v tednu dni pokončali 30 milijonov pernatih živalih. Kljub veliki gospodarski škodi strokovnjaki menijo, da so prav takšni hitri ukrepi preprečili pandemijo pri ljudeh. Zaradi te izkušnje na Nizozemskem dovolijo samo še zaprto rejo perutnine.
Evropska komisija, ki je sicer že v začetku meseca prepovedala uvoz perutnine z ogroženih območjih, ni sprejela tako radikalnega ukrepa, kot je prepoved reje perutnine na prostem, je pa njen pristojni odbor sprejel vrsto priporočil za strožji nadzor nad zdravjem oziroma možno okuženostjo perjadi in drugih živali, ki so lahko prenašalci bolezni.
Dve skupini okužbe
Na Veterinarski upravi Republike Slovenije (Vurs) so za rejce perutnine pripravili informativno gradivo o nevarnosti za okužbo s ptičjo gripo. Strokovnjaki v gradivu pišejo, da lahko bolezen prizadene vse vrste ptic in se izraža na različne načine, ki so odvisni od patogenosti virusa in vrste ptic. Okužbe so razdeljene v dve skupini na podlagi virulence virusa: zelo patogena aviarna influenca, ki povzroča visoko obolevnost in smrtnost (do 100 odstotkov) in jo je treba obvezno prijaviti tako v Sloveniji kot v drugih državah; nizko patogena aviarna influenca pa povzroča blaga obolenja. Virus nizko patogene ptičje gripe se lahko spremeni (mutira) v virus visoko patogene vrste. Vendar pa se obe okužbi med seboj razlikujeta in ju ne bi smeli zamenjevati.
Medtem ko so domače ptice na splošno zelo dovzetne za bolezen, so divje ptice običajno naravno odporne in pogosto ne kažejo nobenih znakov.
Ljudje redko zbolijo za ptičjo gripo. Če pa že zbolijo, se bolezen po navadi kaže z blagimi znaki in je prehodnega značaja. Ne glede na to pa je lahko okužba ljudi z virusom zelo patogene ptičje gripe tudi smrtna.
Pri zelo patogeni obliki bolezni je pri perjadi mogoče opaziti depresivnost, pomanjkanje apetita, padec nesnosti, živčne motnje itd. Pojavi se lahko tudi nenadna smrt, brez predhodnih kliničnih znakov. Znaki bolezni pri nizko patogeni ptičji gripi se kažejo v blagih obolenjih dihal, depresiji in padcu nesnosti. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava prvih znakov bolezni) je lahko zelo kratka – nekaj ur do tri dni pri posameznih pticah in do dveh (treh) tednov, da se razširi po celi jati. Pred pojavom znakov bolezni pa okužene živali že izločajo virus z izločki (iztrebki, izcedek iz oči).
V informaciji so podrobno opisani načini prenosa in ukrepi za preprečevanje okužbe. Treba je poskrbeti za neoporečno pitno vodo in krmo za živali, primerne higienske razmere, omejevati nepotrebne stike z ljudmi in drugimi živalmi. V primeru kakršnegakoli sumljivega znaka okužbe živali pa je treba nemudoma obvestiti veterinarsko službo.
