Presenetljiv ponovni začetek sojenja Šešlju

Haag/Beograd - Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes prvič po gladovni stavki nastopil vodja srbskih radikalcev Vojislav Šešelj in se udeležil prvega zaslišanja v okviru obnove sodnega procesa proti njemu. Sodnik za pripravo novega sojenja, Jean-Claude Antonetti je menil, da je bil Šešelj "primoran" gladovno stavkati, da bi uveljavil svoje pravice, Šešelj pa mu je odgovoril, da prvič sliši "razumno, trezno in pravniško" razmišljanje kakega sodnika v Haagu.

Sodnik Antonetti je zatrdil, da je bil osebno vedno mnenja, da se ima Šešelj pravico braniti sam, kot tudi, da mora dobivati listine, ki so povezane z obtožnico, v srbskem jeziku. Antonetti je še poudaril, da "ni normalno", ker Šešlju še niso začeli soditi, čeprav se je prostovoljno predal pred nekaj več kot štirimi leti. Obtožnica Šešlja sicer bremeni sodelovanja v skupinskih zločinskih dejavnostih v BiH in na Hrvaškem med vojno med letoma 1991 in 1995, katerih namen naj bi bila trajna razselitev nesrbskih prebivalcev z večjih območij na Hrvaškem in v BiH, ki bi bila nato priključena novi srbski državi, kot tudi z ozemlja Vojvodine.

“Šešlja stališča sodnika presunila”

Antonetti je danes tudi povedal, da mora haaško sodišče obtožencu "v razumni meri poravnati stroške obrambe". Vodja srbskih radikalcev je sicer od sodišča zahteval povračilo skoraj 6,4 milijona evrov za dosedanje stroške, ki naj bi jih imel v zvezi z lastno obrambo.

Beograjska tiskovna agencija Beta je poročala, da so Šešlja omenjena stališča sodnika Antonettija "presunila". Odgovoril mu je, da se je prvič v štirih letih zgodilo, da kateri od predsedujočih sodnikov razmišlja "razumno, trezno in pravniško". Obtoženec je priznal, da je "v obupu pogosto žalil sodnike", vendar je bilo to "vedno argumentirano".

Antonetti je ob koncu še pojasnil, da bodo tako imenovane statusne konference, zaslišanja, v postopku proti Šešlju sklicevali vsak drugi ali tretji teden, kar naj bi pripomoglo, da bi bili obe strani pripravljeni za novo sojenje.

Šešelj vztaja, da se bo branil sam

Vodja Srbske radikalne stranke (SRS) se je prostovoljno predal 24. februarja 2003, le nekaj tednov po vložitvi obtožnice proti njemu. Od takrat je v priporu haaškega sodišča v Scheveningnu in je eden redkih obtožencev, ki mu niso dovolili, da bi bil do začetka sojenja na prostosti.

Šešelj je vseskozi vztrajal pri zahtevi, da mu sodišče dovoli, da se brani sam, to vprašanje pa je bilo tudi povod za številne zaplete, ki so sledili po določitvi datuma za začetek sojenja.

Pritožbeni senat ugodil večini Šešljevih zahtev

Prve statusne konference, napovedane za 22. november lani, se Šešelj ni udeležil, ker je nekaj dni pred tem začel gladovno stavko. Gladovno stavko je končal šele po slabem mesecu dni, potem ko je pritožbeni senat ugodil večini njegovih zahtev, vključno s tem, da se sme braniti sam. Senat je razveljavil tudi vsa procesna dejanja sodišča po 10. novembru, odkar je začel gladovno stavkati, in privolil v ponovitev začetka sojenja.

V Beogradu znova sodijo udeležencem poboja na Ovčari

Pred senatom za vojne zločine okrožnega sodišča v Beogradu pa so danes znova začeli sojenje 14 obtožencem, ki jih obtožnica bremeni poboja približno 200 hrvaških vojnih ujetnikov na farmi Ovčara pri Vukovarju novembra 1991. Srbsko vrhovno sodišče je namreč decembra lani razveljavilo sodbo, s katero jih je beograjsko sodišče obsodilo na večletne zaporne kazni. Danes se je enajst od 14 obtožencev znova izreklo za nedolžne. Ostali trije se bodo o navedbah obtožnice izrekli v sredo.

Vrhovno sodišče je decembra lani pojasnilo, da je sodbo razveljavilo zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka in da je zato zadevo vrnilo senatu beograjskega sodišča v ponovni postopek, obtožencem pa podaljšalo pripor do nove sodbe.

Beograjsko sodišča je 12. decembra lani osem obtožencev obsodilo na 20 let zapora, ostale pa na pet do 15 let zapora. Edini obtoženki, Nadi Kalaba, je senat odmeril devet let zapora, dva obtoženca pa je oprostil. Sojenje se je začelo marca 2004. Kot je navedeno v obtožnici, so se žrtve pokola, ki so ga izvedle srbske sile in sile JLA, potem ko je to hrvaško mesto 18. novembra 1991 padlo v srbske roke, predale pripadnikom takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA), slednji pa so jih izročili lokalni teritorialni obrambi. Ujetnike so najprej namestili v vukovarski bolnišnici, zatem pa v skupinah po sedem, osem ljudi odpeljali na farmo Ovčara in jih postrelili.

Pred beograjskim senatom za vojne zločine so pozneje končali še dve ločeni sojenji za zločine na Ovčari. Konec januarja so na osem let zapora obsodili pripadnika vukovarske teritorialne obrambe Milana Bulića. Septembra pa so končali tudi sojenje prostovoljcu JLA Saši Radaku, ki je bil obsojen na 20 let zapora.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je sojenje pripadnikom teritorialne obrambe iz Vukovarja prepustilo srbskemu pravosodju, za pokol na Ovčari pa sodi trem častnikom nekdanje JLA, ki so poveljevali enotam JLA in srbskih paravojaških skupin, ki so kakih 400 ljudi hrvaške in drugih nesrbskih narodnosti odpeljale iz bolnišnice, od tega 300 na farmo v Ovčari. Tako imenovani vukovarski trojki so v Haagu začeli soditi oktobra 2005, sojenje pa še ni končano.

V srbskem napadu na Vukovar je bilo ubitih najmanj 1500 hrvaških vojakov in civilistov, nekaj tisoč jih je bilo ranjenih, iz mesta pa so srbske sile pregnale in deportirale več kot 20.000 prebivalcev. Med pogrešanimi je še vedno kakih 500 ljudi.