Preštevanje, kdo je bil za in kdo proti

Zagreb - Hrvaški mediji so slovensko-hrvaškemu dogovarjanju o mejnem sporazumu po ponedeljkovi seji sabora, na kateri je premierka Jadranka Kosor dobila soglasje za podpis arbitražnega dokumenta, včeraj namenili izjemno pozornost. Čeprav je večina tukajšnjih medijev še naprej naklonjena premierki in načinu reševanja mejnega spora, pa nekateri mediji, denimo Večernji list, ki slovi po precej nacionalističnih stališčih, že prešteva, kdo je bil v saboru za in kdo proti. Objavili so celo dvostransko tabelo s slikami poslancev in kako so glasovali.

Hrvate sicer tako ponedeljkova razprava v saboru kakor tudi večdnevno javno opredeljevanje znanih državljanov, kdo podpira sporazum in kdo ne, silno zabava, saj je nastala popolna politična zmeda in zamenjale so se vloge. Tako sporazum na vso moč podpira vladna koalicija HDZ, HSS in HSLS, ki so bili v preteklosti zoper vse mejne dogovore s Slovenijo, še posebno arbitražne. Proti sporazumu pa je »naslednica« sporazuma Drnovšek-Račan SDP, ki se je nenadoma na isti strani znašla s tukajšnjo Cerkvijo in nekaterimi desnimi intelektualci, izrazito nenaklonjenimi tako dogovarjanju s Slovenijo kakor tudi EU. Proti sporazumu je tudi najpopularnejši predsedniški kandidat iz SDP Ivo Josipović, ki sicer slovi po izjemno umirjeni politiki in naklonjenosti Uniji. »Ostali bomo brez dela našega morja, to pa ni dobro in ni pravično,« je dejal Josipović. Kakor kaže, se je odločil zbrati nekaj dodatnih točk tudi med desnimi volivci.

Za zdaj so najbolj glasni nasprotniki sporazuma - Cerkev in skupina 26 bolj ali manj pomembnih intelektualcev, ki jih je mobiliziral užaljeni akademik Davorin Rudolf - osamljeni, saj vsaj v medijih niso našli veliko podpore za stališča, kakor je tisto, da je Hrvaška znova na kolenih. Njihov »nevarni virus patriotizma« oziroma protievropsko politiko so obsodili številni drugi ugledni intelektualci s pojasnili, da čaka Hrvaško, če bo tokratni dogovor padel v vodo, balkanska izolacija, še več korupcije in kriminala ter poslabšanje gospodarskega stanja. Ne izgubljamo teritorija, temveč možnost za Unijo, so opozorili. Cerkvenih odzivov na pismo slovenskih škofov sicer še ni, se pa je za Jutarnji list oglasil teolog Adalbert Rebić, ki je dejal, da se slovenskim škofom poseganje po tujem ozemlju očitno ne zdi sporno. »Takšno poseganje je enako odvzemanju tujih stvari, to pa je po božjem zakonu prepovedano. Božja zapoved jasno pravi: ne kradi,« je dejal Rebić.

Več v sredini tiskani izdaji Dela