Preveliko onesnaženje: Parižani bi radi lažje dihali

Pariz – Ozračje v Parizu je že več kot teden dni tako zelo onesnaženo, da so vik in krik zagnali tako strokovnjaki in mediji kakor tudi politika. Nič bolje kot v Île-de-France ni še v tretjini francoskih regij, predvsem na severu in zahodu, kjer prav tako bijejo plat zvona.

Zrak, ki ga vdihavajo prebivalci mesta luči, je od srede tako umazan z nevarnimi drobnimi delci (presežene so mejne vrednosti delcev PM10 oziroma celo prag 80 mikrogramov na kubični meter), da je mestna oblast prižgala rdeči alarm. Da bi sliko čim prej popravili, se je, med drugim, odločila, da bo prebivalcem do preklica ponudila brezplačno uporabo velibov in avtolibov: koles in električnih avtomobilov iz sistema javne izmenjave. Da bi se meščani res množično odrekli velikim onesnaževalcem – prevladujočim navadnim avtomobilom –, bodo lahko ta konec tedna brezplačno sedali v podzemni vlak in druga javna prevozna sredstva. Tako zelo resno je, da so starejši in bolni naprošeni, naj omejijo gibanje na prostem, in tudi otroške aktivnosti naj potekajo predvsem v zaprtih prostorih. Omejitev je še več: marsikje v Pariški regiji so na cestiščih zapovedali precej nižjo dovoljeno hitrost vožnje, uvedli pa so tudi strog režim za tovornjake.

Zaradi ogrožanja zdravja ljudi so glave staknili v treh nevladnih okoljskih organizacijah, kjer so že vložili »tožbo proti neznani osebi«. Z njo želijo dregniti francosko civilno družbo, ki se – kar zadeva varovanje okolja in ljudi – čisto prepočasi prebuja in daje občutek, da ji je precej vseeno. Nujno je že treba povečati senzibilnost javnosti, pravijo zagovorniki zdravja, in doseči, da se bodo tudi mediji končno zavedeli, kaj so prave teme. Ena bistvenih je okolje: sploh ob poročilu organizacije Respire [Dihaj, op. p.] o dolgoletni raziskavi, ki kaže na skrb vzbujajoče povezave med onesnaženostjo z drobnimi delci, ki jih izpuščajo avtomobili, in hudimi boleznimi, tudi rakom.

Politična tema

Seveda pariški zrak že teden dni tako zelo vznemirja (vsaj nekatere), da se mu ne moreta izogniti niti politični tekmici in pretendentki na skorajšnjih občinskih volitvah za prvi stol Pariza: socialistka Anne Hidalgo in Nathalie Kosciusko-Morizet iz desnosredinske Zveze za ljudsko gibanje (kot zanimivost: pod Sarkozyjem je bila ministrica za okolje). Vsaka zase obljubljata, da se bo v glavnem mestu precej lažje in bolj zdravo dihalo, če bo za to odgovorna ena od njiju. NMK napoveduje odločno vojno avtomobilom, ki da nasploh nimajo več kaj iskati v središču mesta, medtem ko se Hidalgojeva spotika še posebej ob dizelsko gorivo in se zavzema za »mehkejšo mobilnost: za električna vozila, za še več velibov in avtolibov, za bolje razpredeno mrežo kolesarskih stez, za sistem javne izposoje skuterjev, za več območij z omejeno hitrostjo 30 kilometrov na uro in podobno. Času pred volitvami primerno in pričakovano so ju tudi polna usta besed, kako so predvsem avtobusi in tovornjaki zlo, ki ga je treba odpraviti oziroma zamenjati s hibridnimi in električnimi vozili.

Poznavalci okoljske problematike se na njune parole odzivajo z nemalo skepse, češ da so predlogi zanimivi, a ne bodo zadoščali. Treba da je že poskrbeti za »klike v glavah«, ko bodo ljudje spoznali, da se s toliko pločevine ne bo mogoče zapeljati v bolj zeleno prihodnost. Še prej bo to morala spoznati in priznati politika, seveda vsa, in ne le tista na obrobju politične palete. Kakor skorajšnje občinske volitve v Franciji (pripravili so jih za 23. in 30. marec) bi morale biti tudi bližajoče se evropske volitve samoumevna priložnost, da se politiki končno že zavzamejo za zdravega človeka.