»Pri teh volitvah je bilo število nepravilnosti največje«

Valentin Inzko, visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino, mož, mimo katerega se v BiH nič ne zgodi.

Objavljeno
08. oktober 2018 06.00
Posodobljeno
08. oktober 2018 06.00
Valentin Inzko: »Čas je, da država vrže bergle proč, vstane in začne samostojno hoditi.« FOTO: Voranc Vogel

Visoki urad v Bosni in Hercegovini vodite že deset let, vaš urad je od začetka dela veliko naredil, postavil državo iz nič. Kaj vi štejete med večje uspehe svojega mandata?


Prej je bilo veliko narejenega, v zadnjih desetih letih pa velikih premikov žal ni bilo, le nekaj napredkov na približevanju evropskim integracijam. Uspelo nam je vzpostaviti mejno policijo in zelo nepriljubljeno, a zelo uspešno ustanovo, davčni urad.


Kaj to pomeni?


To pomeni, da je že pobral okoli 30 milijard evrov v času svojega obstoja. Bosna ima že dolgo davčne blagajne, veliko pred Slovenijo, v Avstriji smo jih šele lani uvedli. To so za delovanje države zelo pomembne zadeve. Davčni urad vsako leto za desetino poveča svojo uspešnost.


Velik dosežek se zdi, da vam je uspelo poenotiti celo nogometne lige.


Nekoč so bile tri lige v državi, srbska, hrvaška, bošnjaška. Da smo to poenotili, je velik uspeh. Zdaj gre Zrinjski v Banjaluko, iz Banjaluke gredo v Sarajevo, se kdaj tudi stepejo, ampak v bistvu je to zdaj šport, ni več politika. Srbi so bili državni prvaki, Hrvati so bili državni prvaki. To so lepe stvari.


Vaš urad lahko tudi odstavlja voljene politike. Koliko ste jih odstavili?


V vsem času obstoja jih je urad visokega predstavnika odstavil 200, jaz sam sem dva. Med odstavljenimi so bili trije državni predsedniki, večinoma pa so to poslanci, župani in podobno, ki so bili del mreže, ki je podpirala vojne zločince. Okoli 600-krat pa smo posredovali tako, da smo vsilili zakone.


Tega zdaj ne počnete več?


Zdaj smo v novi fazi, ko je čas, da država vrže bergle proč, vstane in začne samostojno hoditi.


Kako ji gre?


Slabo. V zadnjih štirih letih ne vem, ali je bil sprejet ducat zakonov, parlament skorajda ne deluje. Lokalno vodstvo ne deluje tako, kot bi si želeli. Tu smo vendarle na Balkanu, to ni Baltik.


Oblast od zunaj torej ni nujno slaba. Kaj bi se zgodilo, če bi mednarodna skupnost odšla?


Ne, res ni slaba. Zakaj imamo toliko let mednarodne sile na Cipru? Zakaj smo imeli toliko let tuje velesile v Nemčiji? Veste, da je predsednik Republike Srbske verjetno stokrat rekel, da si želi odcepitve od Bosne in Hercegovine in združitve s Srbijo? Najbrž bi šle zadeve takoj v to smer, če bi se mednarodna skupnost obrnile proč. Mislim, da je zdaj to rdeča črta, ki si je Dodik še ne upa prekoračiti.


Kako se vi pogovarjate z Dodikom?


Midva sva bila oba na ti. Še pred desetimi leti je govoril, da je treba Karadžića izločiti. Zdaj pa on vojne zločince slavi in zanika genocid. Seveda drži, kar pravi, da so bili tudi zločini nad nedolžnimi Srbi, to je treba priznati. A to ne pomeni, da ni bilo genocida v Srebrenici.
 

Kje so tu Hrvati?


Tudi med nekaterimi Hrvati se pojavljajo vse glasnejše težnje po odcepitvi, to je znano. To po Daytonu ni možno, Hrvati so se Herceg-Bosni dvakrat odpovedali. Moje stališče je jasno, jaz sem strogo proti menjavi ozemelj in risanju meja na novo. To je nevaren inženiring. Karkoli bi se zmenili v Preševu, na jugu Srbije in na Kosovu, se to mimogrede prenese še sem. Sem proti temu, ker so to prenevarne igre. Če hočemo samo etnično čiste pokrajine imeti v Evropi, je to poraz za človeštvo in humanizem. Kaj naj naredimo z narodnostno Vojvodino v takšnem primeru?


Doslej je vaš urad razrešil 200 politikov. Ali ne bi bil Dodik z vsemi svojimi izjavami zrel za razrešitev?


Jaz dobim na stotine takšnih pisem s takšnimi pozivi, jaz pa imam nad seboj Svet za implementacijo miru, tam je 12 držav in Evropska unija. Oni tega trenutno ne želijo, čeprav je Dodik pred kratkim dobil sankcije Združenih držav Amerike. Oni tega trenutno ne želijo, trenutno, sem rekel. Vzrok je to, da pričakujejo, da bodo domači organi ukrepali. Zdaj pa vi razmišljajte, kje v Evropi bi si organi pregona upali ukrepati proti visoko rangiranim politikom?


Kaj je z evropsko perspektivo BiH?


Morda je ob prej omenjenem na mestu opazka, da je želja po evropski politiki morda pri nekaterih bosanskih politikih hinavska. Oni vedo, da jih čaka usoda Sanaderja. Tega se zavedajo, da vladavina prava zanje ne bo dobra.


Kako gledate na volilne prevare v BiH?


Kompromitirani volilni seznami so že predmet vicev v Bosni. V Stolcu človek ni hotel zapustiti volišča. Ko so ga prosili, naj vendar že odide, je rekel, da ne bo šel nikamor, dokler tja ne bo prišel njegov pokojni oče, ki je na volilnem seznamu vpisan tik za njim. Tu je bil načrt, da se množično vključijo fiktivni glasovi po pošti iz tujine. Upam, da se to ne bo zgodilo v velikem obsegu, v manjšem obsegu pa se bodo kršitve gotovo dogajale. Mislim, da je bilo pri teh volitvah največ neregularnosti. Jaz bi ukrepal, a šele po tem, ko bi domače oblasti opravile svoje delo.