Dva meseca po tem, ko je spodnji dom britanskega parlamenta prvič zavrnil ratifikacijo sporazuma o brexitu, na glasovanju, ki se je v zgodovino zapisalo kot največji parlamentarni poraz katere koli britanske vlade doslej, sta britanska vlada in otoška politika pred novim velikim preizkusom. Čeprav je vlada konec januarja od poslancev dobila mandat, da v pogajanjih z EU doseže spremembe spornega irskega varovala, njeni poskusi odpiranja ločitvenega sporazuma do včeraj niso bili uspešni. EU noče spreminjati vsebine sporazuma, pripravljena je ponuditi zgolj zagotovila, da Združenega kraljestva s pomočjo irskega varovala ne bo poskusila zadržati mimo njegove volje v carinski uniji.
Konservativna vlada Therese May lahko zato jutri pričakuje nov poraz. Čeprav najverjetneje ne bo tako visok kot prejšnji, njegove posledice utegnejo biti bistveno bolj konsekventne. Združeno kraljestvo bo v skladu z evropsko in britansko zakonodajo izstopilo iz EU čez dva tedna, z dogovorom ali brez. Edino, kar lahko prepreči neurejeni izstop, če britanski parlament še enkrat zavrne ločitveni sporazum, je prošnja britanske vlade za podaljšanje pogajanj. Parlament bo o tej možnosti najverjetneje odločal že v četrtek, dan zatem, ko ga bo vlada prosila, naj poda svoje mnenje o brexitu brez dogovora (ki mu večina poslancev načeloma nasprotuje).
Theresa May se je zavezala, da bo upoštevala želje parlamenta, a analitiki opozarjajo, da bi premierka lahko, preden zaprosi Bruselj za podaljšanje pogajanj, do 29. marca še enkrat poskusila spraviti svoj sporazum skozi parlamentarno sito, s pritiskanjem tako na poslance kot na EU, naj znova pretehtajo svoja stališča.
Razočaranje za ene in druge
Proces potrjevanja ločitvenega sporazuma se brez dvoma približuje točki brez vrnitve. Njegov razplet bo odvisen od tega, kako dolgo si lahko obe strani privoščita odlašanje uresničitve referendumskega izida. Kritiki ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu, med katerimi so tako odločni zagovorniki kot odločni nasprotniki brexita, še naprej verjamejo, da se mu lahko izognejo, bodisi zato, ker je njihov cilj iz EU izstopiti na najbolj »čist« in hkrati neurejen način, bodisi ker želijo nov referendum, s katerim hočejo razveljaviti izid prejšnjega. Obstaja precejšnja verjetnost, da bodo na koncu razočarani tako eni kot drugi.
EU medtem daje vtis, da je pripravljena na vse scenarije, tudi na brexit brez dogovora, čeprav vse do danes ni jasno povedala, kaj bi se v tem primeru zgodilo z mejo med Irsko in Severno Irsko. Ključno vprašanje je, ali bi neurejen britanski izstop avtomatično pomenil nastanek fizičnih nadzornih točk ali pa bi se lahko nadzor nad prehodom blaga in ljudi še vedno izvajal stran od dejanske meje. Kot so nam med nedavnim obiskom v Ljubljani potrdili nekateri uradniki EU, »pogovori o tem še potekajo«, hkrati pa priznali, da bi jasen odgovor na to vprašanje lahko odpravil vsakršno potrebo po irskem varovalu.
V tem primeru ne bi bilo več nobenih ovir za ratifikacijo ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu.