Tiskane izdaje
Oslo − Norvežani bodo na septembrskih volitvah izbirali novo sestavo parlamenta. Med kandidati za poslance je veliko takšnih, ki se za predstavniški položaj potegujejo prvič. Tudi Stine Renate Håheim in Prableen Kaur, ki se bosta za uvrstitev v poslanske klopi potegovali na listi vladajoče ljudske stranke pod vodstvom premiera Jensa Stoltenberga. Kandidatki sta dve od triintridesetih članov strankinega podmladka, ki so julija 2011 preživeli pokol na otoku Utøya. Tragedija, v kateri je umrlo 69 ljudi (še osem jih je življenje izgubilo v eksploziji avtomobila bombe pred vladnim poslopjem v središču Osla), od tega večina mladostnikov, je močno zaznamovala zadnji dve leti njunega življenja.
Preden se je desničarski skrajnež Anders Behring Breivik podal na pot uničenja, da bi izbrisal prihodnjo generacijo levosredinske stranke, Håheimova ni nikoli pomislila, da bo v svoji državi kdaj priča tako silovitemu napadu na demokracijo. Danes 29-letna učiteljica, ki je tragedijo preživela med skalovjem v mrzli morski vodi, se je v nedavnem pogovoru za Independent spomnila svojih prvih misli in »strahu, da bo napad spremenil Norveško na slabše«. Sovraštvo do verskih in etničnih manjšin je bilo ne nazadnje Breivikov glavni motiv.
Norveška, ki se v predvolilnem času spet ukvarja s starimi dilemami, kljub napadu ni postala imuna za nasprotovanje priseljevanju. Toda odločitev preživelih, da vztrajajo naprej, pošilja močno sporočilo. Dvajsetletna Prableen Kaur, eden najbolj znanih obrazov tragedije, ki je napad preživela tako, da se je skrila pod trupla pobitih prijateljev, verjame, da jo je izkušnja opogumila in naredila močnejšo. »Nekdo me je hotel ubiti, ker povem svoje mnenje − glas in pravico do govora uporabljam zato, da sodelujem v tej družbi.« Prableen verjame, da ji ju nihče ne sme odvzeti: »Motivirata me, da se trudim.«
Zmerna politika, ki je bila tarča Breivikovih blodenj, na Norveškem vztraja naprej. »Njegov cilj je bil uničiti stranko, a mu ni uspelo,« poudarja Stine Renate. »Podmladek stranke je močnejši kot kdaj prej. Za mlade, ki so včlanjeni vanj, je politika pomembnejša, kot je bila zame pri petnajstih, ko sem vstopila v strankine vrste, da bi spremenila svet.«
Ljudska stranka se bo morala na septembrskih volitvah kljub temu najverjetneje zadovoljiti z drugim mestom, kažejo javnomnenjske raziskave. Tudi če levice ne bo v prihodnji vladi, Prableen pravi, da bo ostala zvesta svojim vrednotam. »Če si volivci to želijo, je to njihova demokratična pravica.« Političarki se bosta seveda kar najbolj potrudili, da se to ne bo zgodilo in da bo na volitvah spet zmagala njuna stranka.
