Priprave na morebitni vojaški poseg

Ameriška letalonosilka Enterprise, ki je še pred kratkim preganjala pirate ob obali Somalije, se je danes zjutraj na poti skozi Sueški prekop že toliko približala Libiji, da bi njenih približno 70 lovcev F-14 tomcat lahko doseglo Tripoli. ZDA zgolj premeščajo sile, pravi predstavnik Pentagona.

Objavljeno
01. marec 2011 21.19
Boris Čibej, Washington
Boris Čibej, Washington
New York – »Prezgodaj« je še in okoliščine še »niso zrele«, je ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Susan Rice v ponedeljek odgovorila na novinarsko vprašanje, ali bodo ZDA vojaško posredovale proti režimu libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Njena šefica Hillary Clinton je v Ženevi izjavila, da so vse možnosti odprte, »dokler libijska vlada grozi prebivalstvu in ga pobija«. V Washingtonu so čedalje bolj prepričani, da bo v Libiji potreben nekakšen mednarodni vojaški poseg, odhajajoči obrambni minister Robert Gates pa je pred dnevi dejal, da »bi bilo treba vsakemu obrambnemu ministru, ki bi predsedniku svetoval, naj spet pošlje obsežno kopensko vojsko v Azijo, na Bližnji vzhod ali v Afriko, dati pregledati glavo«.

Ameriška letalonosilka Enterprise, ki je še pred kratkim preganjala pirate ob obali Somalije, se je danes zjutraj na poti skozi Sueški prekop že toliko približala Libiji, da bi njenih približno 70 lovcev F-14 tomcat lahko doseglo Tripoli. Po besedah tiskovnega predstavnika Pentagona Dava Lapana ZDA zgolj premeščajo sile, da bodo pripravljene, če bo treba pomagati pri morebitni uvedbi prepovedi poletov nad libijskim ozemljem. Sicer pa, tako polkovnik Lapan, bo ameriška vojska najverjetneje sodelovala pri zagotavljanju humanitarne pomoči, ko bo libijske krize konec.

Kako bodo z jedrske letalonosilke, ki se ji krov šibi pod težo ubijalskih letal, zagotavljali človekoljubno pomoč, v Pentagonu niso razložili. A Enterprise ni edina ameriška vojna ladja, ki se bliža libijski obali. Po Sueškem prekopu ji sledi amfibijsko plovilo Kearsage, na katerem je zdaj skupina oceanskih raziskovalcev, a nameravajo nanj po poročanju televizije Fox News vkrcati bataljon marincev. Proti Libiji pluje tudi poveljniška ladja šeste flote Mount Whitney, iz zemljevida, ki ga sproti obnavljajo na spletnih straneh ameriške vojaške mornarice, pa je razvidno, da je okoli afriške celine razporejenih kar 23 bojnih plovil.

»Čedalje laže si je predstavljati, da bo v Libiji prišlo do nekakšnega mednarodnega posredovanja, pri katerem bodo ZDA igrale vodilno vlogo,« je za revijo Time izjavil nekdanji ameriški veleposlanik v EU James Dobbins. Za vojaško posredovanje se zavzemajo zlasti konservativci. Republikanski senator John McCain zahteva takojšnje zaprtje zračnega prostora nad Libijo, njegov neodvisni, a konservativni senatorski kolega Joseph Lieberman pa pravi, da bi morale ZDA oborožiti libijske upornike. Pred dnevi je 40 konservativnih političnih analitikov, med katerimi je kak ducat svetovalcev prejšnjega predsednika Georgea Busha, v odprtem pismu pozvalo ZDA in Nato, naj se takoj pripravita za vojaški poseg, s katerim bosta strmoglavila libijskega samodržca.

Konservativci stare šole so previdnejši. »V zadnjih 20 letih smo se naučili, da ni težko vreči spornih vlad. Teže jih je zamenjati z nečim dobrim. ZDA se nočejo zaplesti v tranzicijo,« pravi Dobbins, ki zdaj svetuje korporaciji Rand. Šef Pentagona Robert Gates, ki se bo še letos upokojil, pa je v petek kadete na vojaški akademiji West Point razveselil z izjavo, da bi bilo treba vsakega njegovega naslednika, ki bi hotel poslati obsežnejšo kopensko vojsko v Afriko, Azijo ali na Bližnji vzhod, poslati na psihiatrični pregled.